Intervju z državnim svetnikom Mitjo Gorenščkom

Vpr.: V Državni svet ste bili izvoljeni kot predstavnik delodajalcev. Kako po štirih letih svojega mandata gledate na pomen in vlogo Državnega sveta v našem političnem sistemu? So se uresničila vaša začetna pričakovanja glede slišanosti interesov gospodarstva, ki ga zastopate v Državnem svetu?

Odg.: Res je, izteka se že četrto leto mojega prvega mandata v Državnem svetu in priznati moram, da sem bil nad delom in vlogo Državnega sveta v tem času pozitivno presenečen. Veseli me velika mera objektivnosti pri odločanju Državnega sveta, saj na odločitve največkrat vplivajo argumenti in ne politična orientacija svetnikov. Tudi moja osebna izkušnja pri delu v Državnem svetu je pozitivna, saj lahko rečem, da sem v tem času uspešno ščitil interese tistih, ki so me na to funkcijo predlagali in izvolili. Dvakrat mi je uspelo pridobiti podporo za veto na nepremičninski zakon. Prvič se je to zgodilo kmalu na začetku »svetniške kariere« še v času Cerarjeve vlade, ko omenjeni zakon v nadaljevanju pri drugem glasovanju v Državnem zboru ni dobil potrebne večine, in je zato je »padel«. Ko je bil predlog zakona s podobno vsebino vložen drugič s strani stranke Levica, sem v Državnem svetu ponovno dosegel odložilni veto, a je v Državnem zboru ob ponovnem glasovanju dobil potrebno večino. Zato smo se obrnili na Ustavno sodišče z zahtevo ustavne presoje, kjer smo dosegli prednostno obravnavo.

Sedaj imam 'v obdelavi' zakonsko pobudo Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. 7. 1999 do 16. 11. 2011, kar je zame in za kolege državne svetnike nov izziv. Veseli me, ker skozi Državni svet prihajajo mnoge svetniške pobude, ki se v nadaljevanju razvijejo v zakonske pobude in najdejo pot ter prostor v zakonih. Državni svet je v sedanji sestavi in pod sedanjim vodstvom občutljiv za kakršne koli krivice, ob čemer je njegova vloga zaščitniška in sledi cilju, da je potrebno krivice odpraviti, ne glede na ceno.

Vpr.: Državni svet je na 41. seji podprl vašo pobudo za sprejem predloga Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. 7. 1999 do 16. 11. 2011. Zakaj je potrebna taka zakonska sprememba in kakšne rešitve z njo predlagate?

Odg.: Ljudje smo občutljivi na krivice in Zakon o finančnem poslovanju podjetij iz leta 1999 (v nadaljevanju: ZFPP) je lastnikom podjetij povzročil velike krivice, ki jih želimo z zakonsko pobudo odpraviti. ZFPP je namreč imel za posledico izbris iz sodnega registra od 17.000 do 25.000 pravnih oseb v obdobju od 23. 7. 1999 do 16. 11. 2011 in je mnoge družbenike pahnil v osebno in eksistenčno krizo s tem, ko je njihove pravne osebe preoblikoval iz družb z omejeno odgovornostjo v družbe z neomejeno odgovornostjo. Družbeniki izbrisanih družb, ki so zaradi tega ostali brez vsega svojega premoženja, so vseskozi opozarjali na ta problem, bili že mnogokrat zavrnjeni in nekako cankarjansko tiho trpeli bolečo krivico, pa vendar nikoli nehali upati in se boriti. Marsikateri imajo zavoljo tega za seboj uničeno življenje, saj so bili potisnjeni v boj za preživetje.

Z novo zakonsko pobudo želimo tem ljudem vsaj delno popraviti krivice in povrniti škodo, s tem pa jim pomagati, da bi se lahko ponovno postavili na noge. Škoda, ki jim je bila povzročena, je ogromna, zato se pojavljajo pomisleki zaradi finančnega vpliva poplačila le te na državno blagajno. Prizadeti se tega zavedajo, zato so v predlogu zakona zmanjšali svoja pričakovanja in od države pričakujejo vsaj delno povračilo škode, in sicer v obsegu, da bi rešili svoje socialne stiske, ki so jih potisnile na socialno dno. V Državnem svetu čutimo dolžnost, da bi s svojim vplivom pripomogli k rešitvi tega problema in odpravi te krivice, zato si bomo prizadevali, da bo zakonska pobuda uspešno premagala vse ovire na poti do sprejema predlaganega zakona in na ta način rešiti stisko prizadetih in tudi ugled države.

Vpr.: Vlada Republike Slovenije je 17. junija letos potrdila prvi paket ukrepov Strateškega sveta za digitalizacijo. Prvi paket sestavlja 40 ukrepov s področij javne uprave in digitalne družbe, gospodarstva in podjetniškega okolja, zdravstva, izobraževanja, novih tehnologij in digitalne diplomacije. Prav tako je vlada je sprejela načrt za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za črpanje sredstev iz 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje EU po koronski krizi. Bodo vsi ti ukrepi zadostovali za preboj slovenskega gospodarstva?

Odg.: Slovenija si je na področju digitalizacije, predvsem kar zadeva javni sektor, v zadnjih letih 'pridelala' velik zaostanek, zato pozdravljam ustanovitev vladnega strateškega sveta za digitalizacijo. Vrzeli in zaostankov je toliko, da ne bo težko poiskati področja, kamor je treba usmeriti digitalno pozornost. Pospešeno digitalizacijo nujno potrebujejo javni sektor, zdravstvo, javna uprava in izobraževanje. Tu močno zaostajamo za drugimi državami, zato pričakujemo močan pospešek, da bi ta zaostanek uspeli čim prej nadoknaditi. Predlogi strateškega sveta postavljajo prave prioritete na tej poti. Tudi od teh ukrepov bo odvisno, kakšna bo Slovenija v bližnji in daljni prihodnosti.

Pri sprejemanju ukrepov smo Slovenci zelo kritični in zahtevni. Smo pregovorno pridni in delavni, a imamo tudi velika pričakovanja do države. Splošni in prvi odziv na finančne razreze različnih finančnih ukrepov je mnogokrat razočaranje. Želimo si več in bolje. Vsa sredstva, tako tista, ki jih dobivamo skozi NOO ali interventne ukrepe, so sicer dobrodošla, zagotovo pa jih ne bo dovolj za vse potrebe, ki so prepoznane v naši družbi. Samo pri pripravi »investicijske platforme« samo na GZS popisali investicijski potencial slovenskih podjetji v obsegu več kot 330 novih projektov v skupni vrednosti več kot 2,8 milijarde €. Mnogim dobrim projektom žal država ne bo mogla nuditi dovolj kvalitetne podpore, kar pomeni, da nekateri projekti verjetno ne bodo doživeli realizacije. Da bi iz množice projektnih idej dobili res najboljše med njimi je potrebno, da vlada s pomočjo drugih deležnikov, kot so npr. zbornice, pristopi k določitvi kriterijev in na tej podlagi iz nabora idej izlušči res najboljše.

Vpr.: Ena izmed prvih nalog slovenskega predsedstva Svetu evropske unije bo zagotoviti hitro potrditev nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v Svetu. Ključna bosta zeleni prehod in digitalna transformacija. Po nekaterih ocenah pa ima le deset do petnajst odstotkov slovenskih podjetjih izdelano digitalno strategijo. Kje so razlogi za tako zaostajanje našega gospodarstva?

Odg.: Slovenska podjetja si niso mogla privoščiti takšnega digitalnega zaostanka, kot si ga je v zadnjih letih privoščila država. Stanje v slovenskem gospodarstvu na področju digitalizacije je zelo različno. Imamo večja podjetja v tuji in domači lasti, ki so na področju digitalizacije lahko vzor mnogim. Mnogo podjetij od napredka loči finančna podpora, katero si obetajo od EU sredstev, katera se že razpisujejo, nekatera pa potrebujejo najprej svetovanje in pripravo strategij, šele v drugi fazi pa tudi implementacijo digitalnih orodij za podporo njihovim notranjim in zunanjim procesom. Problem je, da podjetja mnogokrat ne najdejo stika s ponudniki svetovalnih podjetij in zavodi, ter tako niti ne poznajo obsega njihovega zaostanka. Te sive lise bo potrebno poiskati in jim ponuditi pomoč na poti do digitalizacije procesov v njihovi organizacijah.

Vpr.: Letos naša država praznuje 30. let samostojnosti. Kako vidite Slovenijo in slovensko gospodarstvo čez npr. trideset let, ko bomo praznovali 60. letnico?

Odg.: V življenju sem optimist. Če bomo sredstva, ki so nam na razpolago pravilno izkoristili, če bomo prejeto podporo uporabili za nov zagon in napredek, če se bomo znali na pravi način prilagoditi družbenim in gospodarskim spremembam, bodo vložena sredstva imela multiplikativen učinek, kateri se bo čez 30 let odrazil v nadpovprečnem napredku našega gospodarstva v primerjavi z drugimi.

Kakšna bo Slovenija čez 30 let, pa ni odvisno zgolj od hitrosti razvoja digitalizacije in tehnološkega napredka države, temveč tudi od jasne vizije in strategije države, od stanja duha v družbi, od energij v družbi, kam so le te usmerjene, k skupnemu cilju ali k ozkim parcialnim interesom posameznih političnih elit. Trideset let je doba, v kateri se od človeka pričakuje, da odraste in dozori, si poišče življenjske in poslovne partnerje in se postavi na pot, ko si začne ustvarjati družino, kariero in prične polno živeti. Kaj predstavlja 30 let starosti pri državi? Je to tudi čas, ko naj bi se le ta že izoblikovala, si postavila cilje in jih pospešeno uresničevala? Žal pri nas še ne izgleda tako, a verjamem, da bomo v naslednjih 30-ih letih prenehali tekmovati med seboj, se nehali upirati vsem spremembam in začeli tekmovati z okolico, drugimi državami, z državami skupne evropske družine in da bomo znali našo majhnost, fleksibilnost, pogum izkoristiti v prid hitrejšega napredka naše male in mlade države.

Vpr. Zelo aktivni ste tudi zasebno. S čim vse se ukvarjate v prostem času in od kod »polnite« svojo življenjsko energijo?

Odg.: Kar se mojega zasebnega življenja tiče moram priznati, da so moji predvsem vikendi, ko druge obveznosti odklopim in ko se posvečam zgolj družini. Otroci so med tem odrasli in se postavili na svoje noge, saj so vsi že stari okrog 30 let. Zaradi zdravstvene omejitve nisem aktiven na športnem področju, rad pa si čas vzamem za dogodke na področju kulture. Sem ljubitelj mnogih zvrsti umetnosti, rad si ogledam likovne razstave, glasbene prireditve, rad obiščem gledališče in raziskujem svet.

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 1. Jul 2021 at 04:46

96 ogledov

Poziv k ukinitvi vseh omejitev za posameznike, ki so bili dokazljivo cepljeni proti COVID-19
Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport in Interesna skupina negospodarskih dejavnosti sta v okviru 37. seje komisije in 46. seje interesne skupine na pobudo državnega svetnika Janoša Kerna obravnavali problematiko sproščanja epidemioloških ukrepov za kulturne in športne dogodke. Na podlagi predstavitve problematike, načrtovanih ukrepov sproščanja protikoronskih ukrepov, znanstveno-analitičnih modelov in predlogov predstavnikov kulture sta komisija in interesna skupina pozvali Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za zdravje in NIJZ, da v največji možni meri tudi v prihodnje medsebojno sodelujejo in se z izvajalci kulturnih in športnih prireditev posvetujejo o sprejetih ukrepih. Prouči naj se možnost ustanovitve interdisciplinarne posvetovalne skupine, ki bi pripravila predloge za odločevalce, upoštevajoč stališča predstavnikov z relevantnih področij kulture in športa, ter se opredeljevala do strateških vprašanj s teh dveh področij. Komisija in interesna skupina sta podprli strokovne analize, pripravljene s pomočjo metaanalize in umetne inteligence, ki jo je pripravil Institut Jožef Stefan in pozvali k ukinitvi vseh omejitev za vse posameznike, ki so bili dokazljivo cepljeni proti covid-19. Foto: Milan Skledar

Thu, 1. Jul 2021 at 02:01

73 ogledov

Prvi poletni sprejem OZS
Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca se je udeležil prvega Poletnega sprejema Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki je tokrat potekal na Ljubljanskem gradu. 29. 06. 2021 V svojem pozdravnem nagovoru je poudaril, da je Slovenija uspešno borila bitko z novim koronavirusom in da je gospodarstvo ohranila v dobri kondiciji prav po zaslugi dobrega dialoga med resornimi ministrstvi ter predstavniki gospodarstva, podjetništva in obrti, pa tudi Državnega sveta, ki zastopa interese gospodarstva. Čas okrevanja bo tako nova priložnost, da se slovensko gospodarstvo digitalizira in okrepi ter tako vstopi na globalni trg med najbolj razvitimi, je še prepričan Kovšca. Zbrane sta nagovorila tudi predsednik OZS Branko Meh in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Sprejema so se udeležili številni podjetniki in obrtniki, predstavniki domačih in tujih gospodarskih asociacij. Foto: Milan Skledar

Thu, 1. Jul 2021 at 01:58

75 ogledov

Osrednja slovesnost ob dnevu policije
Predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca se je na nekdanjem mejnem prehodu Holmec udeležil osrednje slovesnosti ob Dnevu slovenske policije in 30-letnici njenega delovanja v samostojni Sloveniji. 28. 06. 2021 Slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, udeležence pa sta nagovorila tudi generalni direktor policije dr. Anton Olaj in minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Organi za notranje zadeve so bili med prvimi, ki so se zoperstavili agresiji Jugoslovanske ljudske armade. V spomin na dogodek leta 1991, ko so se policisti z JLA spopadli na mejnem prehodu Holmec, so slovenski policisti 27. junij izbrali za svoj praznik, za dan slovenske policije. Pri varovanju in obrambi barikad, mejnih prehodov oziroma v spopadih je bilo 14 pripadnikov policije hudo ranjenih, šest pa jih je padlo za domovino, med njimi dva na Holmcu.

Thu, 1. Jul 2021 at 01:55

88 ogledov

Obeležitev 30. obletnice bitke v Trzinu s slovesnim odkritjem obeležja Edvardu Peperku
Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca se je udeležil obeležitve 30. obletnice bitke v Trzinu s slovesnim odkritjem spominskega obeležja Edvardu Peperku. 27. 06. 2021 Predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca se je v Trzinu udeležil občinske proslave ob 30. obletnici samostojnosti Republike Slovenije ter ob 30. obletnici bitke v Trzinu in vojne za Slovenijo. Ob tej priložnosti je predsednik države Borut Pahor odkril spominsko obeležje v čast in spomin Edvardu Peperku, v Trzinu padlemu pripadniku Teritorialne obrambe v vojni za Slovenijo. Župan Peter Ložar se je padlega Edvarda Peperka spomnil z besedami, da je bil eden izmed nas, ki je imel rad domovino in je za njeno samostojnost dal življenje, zato je prav, da se danes, po treh desetletjih, simbolno vrne med nas. Slavnostni govornik pa je bil predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša. Foto: Zofija Hafner

Thu, 1. Jul 2021 at 01:52

86 ogledov

Osrednja državna proslava ob 30-letnici slovenske državnosti in prevzemu predsedovanja Slovenije Svetu EU
Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca se je s soprogo Stanko Kajfež Kovšca na Trgu republike udeležil osrednje državne proslave ob 30. obletnici slovenske državnosti in obeležitve prevzema predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. 25. 06. 2021 Državne proslave so se v večjem številu udeležili tudi državni svetniki.  Foto: Milan Skledar

Thu, 1. Jul 2021 at 01:48

78 ogledov

Slavnostna seja Državnega sveta in odprtje razstave v počastitev 30-letnice slovenske državnosti
Ob Dnevu državnosti v preddverju dvorane Državnega sveta potekala otvoritev fotografske razstave večkrat nagrajenega fotoreporterja Srdjana Živulovića "V objektivu - 30 let Republike Slovenije", v dvorani Državnega sveta pa je sledila slavnostna seja. 25. 06. 2021 Slavnostna seja Državnega sveta je potekala v počastitev praznika dneva državnosti in 30. rojstnega dne naše države Republike Slovenije. Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, seje pa sta se poleg državnih svetnic in svetnikov udeležila tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Državnega zbora Igor Zorčič. Za kulturni program so poskrbeli Slovenski oktet, Alex Volasko in Kvintet Policijskega orkestra. Foto: Milan Skledar Pred tem pa je v preddverju dvorane Državnega sveta potekala še otvoritev fotografske razstave Državnega sveta z naslovom »V OBJEKTIVU - 30 let Republike Slovenije«. Gre za nabor 30 fotografij večkrat nagrajenega in priznanega fotoreporterja in Pulitzerjevega nagrajenca Srdjana Živulovića, v katerih je skozi fotografski objektiv dokumentiral trenutke rojstva države Slovenije in njene prelomne mejnike v zadnjih treh desetletjih. Razstava bo na ogled vse do 4. julija 2021.

NAJBOLJ OBISKANO

Intervju z državnim svetnikom Mitjo Gorenščkom