Intervju z državnim svetnikom Mitjo Gorenščkom

Vpr.: V Državni svet ste bili izvoljeni kot predstavnik delodajalcev. Kako po štirih letih svojega mandata gledate na pomen in vlogo Državnega sveta v našem političnem sistemu? So se uresničila vaša začetna pričakovanja glede slišanosti interesov gospodarstva, ki ga zastopate v Državnem svetu?

Odg.: Res je, izteka se že četrto leto mojega prvega mandata v Državnem svetu in priznati moram, da sem bil nad delom in vlogo Državnega sveta v tem času pozitivno presenečen. Veseli me velika mera objektivnosti pri odločanju Državnega sveta, saj na odločitve največkrat vplivajo argumenti in ne politična orientacija svetnikov. Tudi moja osebna izkušnja pri delu v Državnem svetu je pozitivna, saj lahko rečem, da sem v tem času uspešno ščitil interese tistih, ki so me na to funkcijo predlagali in izvolili. Dvakrat mi je uspelo pridobiti podporo za veto na nepremičninski zakon. Prvič se je to zgodilo kmalu na začetku »svetniške kariere« še v času Cerarjeve vlade, ko omenjeni zakon v nadaljevanju pri drugem glasovanju v Državnem zboru ni dobil potrebne večine, in je zato je »padel«. Ko je bil predlog zakona s podobno vsebino vložen drugič s strani stranke Levica, sem v Državnem svetu ponovno dosegel odložilni veto, a je v Državnem zboru ob ponovnem glasovanju dobil potrebno večino. Zato smo se obrnili na Ustavno sodišče z zahtevo ustavne presoje, kjer smo dosegli prednostno obravnavo.

Sedaj imam 'v obdelavi' zakonsko pobudo Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. 7. 1999 do 16. 11. 2011, kar je zame in za kolege državne svetnike nov izziv. Veseli me, ker skozi Državni svet prihajajo mnoge svetniške pobude, ki se v nadaljevanju razvijejo v zakonske pobude in najdejo pot ter prostor v zakonih. Državni svet je v sedanji sestavi in pod sedanjim vodstvom občutljiv za kakršne koli krivice, ob čemer je njegova vloga zaščitniška in sledi cilju, da je potrebno krivice odpraviti, ne glede na ceno.

Vpr.: Državni svet je na 41. seji podprl vašo pobudo za sprejem predloga Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. 7. 1999 do 16. 11. 2011. Zakaj je potrebna taka zakonska sprememba in kakšne rešitve z njo predlagate?

Odg.: Ljudje smo občutljivi na krivice in Zakon o finančnem poslovanju podjetij iz leta 1999 (v nadaljevanju: ZFPP) je lastnikom podjetij povzročil velike krivice, ki jih želimo z zakonsko pobudo odpraviti. ZFPP je namreč imel za posledico izbris iz sodnega registra od 17.000 do 25.000 pravnih oseb v obdobju od 23. 7. 1999 do 16. 11. 2011 in je mnoge družbenike pahnil v osebno in eksistenčno krizo s tem, ko je njihove pravne osebe preoblikoval iz družb z omejeno odgovornostjo v družbe z neomejeno odgovornostjo. Družbeniki izbrisanih družb, ki so zaradi tega ostali brez vsega svojega premoženja, so vseskozi opozarjali na ta problem, bili že mnogokrat zavrnjeni in nekako cankarjansko tiho trpeli bolečo krivico, pa vendar nikoli nehali upati in se boriti. Marsikateri imajo zavoljo tega za seboj uničeno življenje, saj so bili potisnjeni v boj za preživetje.

Z novo zakonsko pobudo želimo tem ljudem vsaj delno popraviti krivice in povrniti škodo, s tem pa jim pomagati, da bi se lahko ponovno postavili na noge. Škoda, ki jim je bila povzročena, je ogromna, zato se pojavljajo pomisleki zaradi finančnega vpliva poplačila le te na državno blagajno. Prizadeti se tega zavedajo, zato so v predlogu zakona zmanjšali svoja pričakovanja in od države pričakujejo vsaj delno povračilo škode, in sicer v obsegu, da bi rešili svoje socialne stiske, ki so jih potisnile na socialno dno. V Državnem svetu čutimo dolžnost, da bi s svojim vplivom pripomogli k rešitvi tega problema in odpravi te krivice, zato si bomo prizadevali, da bo zakonska pobuda uspešno premagala vse ovire na poti do sprejema predlaganega zakona in na ta način rešiti stisko prizadetih in tudi ugled države.

Vpr.: Vlada Republike Slovenije je 17. junija letos potrdila prvi paket ukrepov Strateškega sveta za digitalizacijo. Prvi paket sestavlja 40 ukrepov s področij javne uprave in digitalne družbe, gospodarstva in podjetniškega okolja, zdravstva, izobraževanja, novih tehnologij in digitalne diplomacije. Prav tako je vlada je sprejela načrt za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za črpanje sredstev iz 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje EU po koronski krizi. Bodo vsi ti ukrepi zadostovali za preboj slovenskega gospodarstva?

Odg.: Slovenija si je na področju digitalizacije, predvsem kar zadeva javni sektor, v zadnjih letih 'pridelala' velik zaostanek, zato pozdravljam ustanovitev vladnega strateškega sveta za digitalizacijo. Vrzeli in zaostankov je toliko, da ne bo težko poiskati področja, kamor je treba usmeriti digitalno pozornost. Pospešeno digitalizacijo nujno potrebujejo javni sektor, zdravstvo, javna uprava in izobraževanje. Tu močno zaostajamo za drugimi državami, zato pričakujemo močan pospešek, da bi ta zaostanek uspeli čim prej nadoknaditi. Predlogi strateškega sveta postavljajo prave prioritete na tej poti. Tudi od teh ukrepov bo odvisno, kakšna bo Slovenija v bližnji in daljni prihodnosti.

Pri sprejemanju ukrepov smo Slovenci zelo kritični in zahtevni. Smo pregovorno pridni in delavni, a imamo tudi velika pričakovanja do države. Splošni in prvi odziv na finančne razreze različnih finančnih ukrepov je mnogokrat razočaranje. Želimo si več in bolje. Vsa sredstva, tako tista, ki jih dobivamo skozi NOO ali interventne ukrepe, so sicer dobrodošla, zagotovo pa jih ne bo dovolj za vse potrebe, ki so prepoznane v naši družbi. Samo pri pripravi »investicijske platforme« samo na GZS popisali investicijski potencial slovenskih podjetji v obsegu več kot 330 novih projektov v skupni vrednosti več kot 2,8 milijarde €. Mnogim dobrim projektom žal država ne bo mogla nuditi dovolj kvalitetne podpore, kar pomeni, da nekateri projekti verjetno ne bodo doživeli realizacije. Da bi iz množice projektnih idej dobili res najboljše med njimi je potrebno, da vlada s pomočjo drugih deležnikov, kot so npr. zbornice, pristopi k določitvi kriterijev in na tej podlagi iz nabora idej izlušči res najboljše.

Vpr.: Ena izmed prvih nalog slovenskega predsedstva Svetu evropske unije bo zagotoviti hitro potrditev nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v Svetu. Ključna bosta zeleni prehod in digitalna transformacija. Po nekaterih ocenah pa ima le deset do petnajst odstotkov slovenskih podjetjih izdelano digitalno strategijo. Kje so razlogi za tako zaostajanje našega gospodarstva?

Odg.: Slovenska podjetja si niso mogla privoščiti takšnega digitalnega zaostanka, kot si ga je v zadnjih letih privoščila država. Stanje v slovenskem gospodarstvu na področju digitalizacije je zelo različno. Imamo večja podjetja v tuji in domači lasti, ki so na področju digitalizacije lahko vzor mnogim. Mnogo podjetij od napredka loči finančna podpora, katero si obetajo od EU sredstev, katera se že razpisujejo, nekatera pa potrebujejo najprej svetovanje in pripravo strategij, šele v drugi fazi pa tudi implementacijo digitalnih orodij za podporo njihovim notranjim in zunanjim procesom. Problem je, da podjetja mnogokrat ne najdejo stika s ponudniki svetovalnih podjetij in zavodi, ter tako niti ne poznajo obsega njihovega zaostanka. Te sive lise bo potrebno poiskati in jim ponuditi pomoč na poti do digitalizacije procesov v njihovi organizacijah.

Vpr.: Letos naša država praznuje 30. let samostojnosti. Kako vidite Slovenijo in slovensko gospodarstvo čez npr. trideset let, ko bomo praznovali 60. letnico?

Odg.: V življenju sem optimist. Če bomo sredstva, ki so nam na razpolago pravilno izkoristili, če bomo prejeto podporo uporabili za nov zagon in napredek, če se bomo znali na pravi način prilagoditi družbenim in gospodarskim spremembam, bodo vložena sredstva imela multiplikativen učinek, kateri se bo čez 30 let odrazil v nadpovprečnem napredku našega gospodarstva v primerjavi z drugimi.

Kakšna bo Slovenija čez 30 let, pa ni odvisno zgolj od hitrosti razvoja digitalizacije in tehnološkega napredka države, temveč tudi od jasne vizije in strategije države, od stanja duha v družbi, od energij v družbi, kam so le te usmerjene, k skupnemu cilju ali k ozkim parcialnim interesom posameznih političnih elit. Trideset let je doba, v kateri se od človeka pričakuje, da odraste in dozori, si poišče življenjske in poslovne partnerje in se postavi na pot, ko si začne ustvarjati družino, kariero in prične polno živeti. Kaj predstavlja 30 let starosti pri državi? Je to tudi čas, ko naj bi se le ta že izoblikovala, si postavila cilje in jih pospešeno uresničevala? Žal pri nas še ne izgleda tako, a verjamem, da bomo v naslednjih 30-ih letih prenehali tekmovati med seboj, se nehali upirati vsem spremembam in začeli tekmovati z okolico, drugimi državami, z državami skupne evropske družine in da bomo znali našo majhnost, fleksibilnost, pogum izkoristiti v prid hitrejšega napredka naše male in mlade države.

Vpr. Zelo aktivni ste tudi zasebno. S čim vse se ukvarjate v prostem času in od kod »polnite« svojo življenjsko energijo?

Odg.: Kar se mojega zasebnega življenja tiče moram priznati, da so moji predvsem vikendi, ko druge obveznosti odklopim in ko se posvečam zgolj družini. Otroci so med tem odrasli in se postavili na svoje noge, saj so vsi že stari okrog 30 let. Zaradi zdravstvene omejitve nisem aktiven na športnem področju, rad pa si čas vzamem za dogodke na področju kulture. Sem ljubitelj mnogih zvrsti umetnosti, rad si ogledam likovne razstave, glasbene prireditve, rad obiščem gledališče in raziskujem svet.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 18. Apr 2022 at 13:29

885 ogledov

Ob podpori zakonu o varstvu okolja tudi opozorilo, da sam zakon ne more odpraviti vseh težav
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 78. Seji obravnavala Predlog zakona o varstvu okolja, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Komisija je podprla predlog zakona in menila, da predviden nov sistem ravnanja z odpadki, za katerega velja proizvajalčeva razširjena odgovornost (PRO), predstavlja pomemben korak pri ureditvi večletnih nevzdržnih razmer na področju ravnanja z odpadki, pri čemer se moramo tudi zavedati, da sam zakon ne more odpraviti vseh težav. Komisija se je strinjala s stališčem Komunalne zbornice Slovenije, da bi morali pred uvedbo stroškovno dražjega kavcijskega sistema najprej izkoristiti že uveljavljen sistem zbiranja odpadkov ter prednosti predvidenega sistema PRO ter kavcijski sistem vzpostaviti šele takrat, če država ne bo uspešna pri uresničevanju zavez na področju odpadkov. Komisija je poudarila pomembnost zapiranja masnih tokov odpadkov znotraj območja Slovenije. V okviru koncepta krožnega gospodarstva bi morali vzpostaviti finančno bolj vzdržen sistem, ki zagotavlja čim krajše poti masnih tokov odpadkov in uporabo odpadkov, ki nastanejo in se zbirajo v Sloveniji, kot vir surovin v domačem okolju. Komisija je menila, da bi bilo primerno, da bi zakonsko uredili obvezno uporabo bolj kakovostne plastike, ki jo je možno večkrat in lažje reciklirati. Če to ni možno, pa je najmanj, kar lahko država stori, da predpiše obvezno seznanjanje potrošnikov o kakovosti plastične embalaže kupljenega izdelka. Na ta način bi lahko potrošnike spodbujali k bolj trajnostni potrošnji in izbiri izdelkov z okoljsko bolj prijazno embalažo. Ob podpori predlogu zakona je bil izražen tudi dvom o možnem izboljšanju stanja in s tega vidika tudi podana pobuda, da bi Slovenija, ki ima izjemno bogato naravo in visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, delovala bolj proaktivno ter kot prva država v Evropi in na svetu prepove uporabo vsakršne plastične embalaže, ki se jo lahko nadomesti z okolju bolj prijazno embalažo. vir slike: permatree.org

Mon, 18. Apr 2022 at 13:28

840 ogledov

Za večjo prometno varnost smiselno povečati število obcestnih počivališč ob regionalnih cestah
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 78. seji obravnavala Predlog zakona o cestah, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Komisija je podprla predlog zakona in ni imela vsebinskih pripomb na predlagane zakonodajne rešitve, izpostavila pa je odprta vprašanja glede oglaševanja ob državnih cestah, pomanjkanja obcestnih počivališč ter neustreznosti projektiranja nekaterih cestnih objektov. Komisija je opozorila na pomanjkanje obcestnih počivališč oz. urejenih prostorov za počitek ob regionalnih cestah pred večjimi mednarodnimi mejnimi prehodi s Hrvaško, kar se kot problematično izkazuje vsako leto v času poletne turistične sezone. Še posebej se je ta problem povečal v času vzpostavitve posebnega režima prehajanja državne meje s Hrvaško med epidemijo Covid-19, ko je postal tok prometa še počasnejši, na cestah pred mejnimi prehodi pa so nastajali veliki prometni zastoji in s tem večje prometne obremenitve voznikov. Komisija je menila, da bi morali z vidika zagotavljanja večje prometne varnosti ob regionalnih cestah postaviti več obcestnih počivališč, pri čemer je treba zgraditi tako nova počivališča kot posodobiti stara in tudi odpraviti ovire, zaradi katerih je marsikatero počivališče nedostopno. Komisijo je tudi zanimalo, ali se kakorkoli spreminja obstoječa zakonska ureditev oglaševanja ob državnih cestah, saj so bile v preteklosti večkrat dane pobude o zaostritvi oglaševalskih posegov ob državnih cestah. V zvezi s tem smo dobili pojasnilo, da je predlagatelj sicer ob pripravi predloga zakona razmišljal, da bi se ob državnih cestah izven naselja oglaševanje prepovedalo še 50 metrov od varovalnega pasu, vendar je bil v vmesnem času sprejet Zakon o urejanju prostora, ki je prepovedal oglaševanje na površinah zunaj poseljenih območij, npr. na kmetijskih, vodnih ali gozdnih površinah. Komisija je ob obravnavi predloga zakona opozorila tudi na primere neustreznega projektiranja cestnih objektov, saj imamo nadvoze brez kolesarskih stez in pločnikov ali krožišča na glavni cesti I. reda z le enim voziščem, ki je preozkih dimenzij in zato ne omogoča varne vožnje udeležencev cestnega prometa. 2 vir slike: wikipedia

Mon, 18. Apr 2022 at 13:26

868 ogledov

Zelena luč ukrepom za omilitev posledic visokih cen energentov
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 22. izredni seji obravnavala in podprla Predlog zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku predložila Vlada. Komisija je podprla predlog zakona, s katerim je želel predlagatelj prebivalcem, katerih materialno stanje je zaradi visokih cen energentov ogroženo, zagotoviti pomoč v obliki različnih začasnih ukrepov. Komisiji je bila zelo podrobno predstavljena vsebina predlaganih zakonskih rešitev, na katere ni imela pripomb. Po njenem mnenju je treba prizadetim gospodinjstvom v teh zaostrenih cenovnih razmerah na energetskem trgu, zaradi katerih se socialne stiske ljudi le še bolj povečujejo, čim prej ponuditi pomoč in tako omiliti posledice visokih cen energentov. V luči operativnosti novega plinovoda Severni tok 2, ki bi lahko imel pomembno vlogo pri omilitvi energetske krize v Evropi in vzpostavitvi bolj predvidljivih razmer ter cenovne stabilnosti, se je komisija glede na evropsko odvisnost od ruskega plina tudi spraševala, ali je sedanja energetska krizna situacija posledica ukrajinske krize ali pa ima ukrajinska kriza za cilj zaostritev energetske krize. vir slike: wikimedia

Mon, 18. Apr 2022 at 13:25

856 ogledov

Ob sistemski poenostavitvi postopkov umeščanja objektov v prostor je potrebno več proaktivne miselnosti
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se je na 77. seji seznanila s Poročilom o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest za leto 2020, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in DARS, d.d. so ob tem odgovarjali na številna vprašanja in dileme članov komisije. V luči prometne preobremenjenosti ljubljanskega cestnega obroča, še posebej v času dnevnih konic in turistične sezone, je komisija opozorila, da za razbremenitev prometnega omrežja v Ljubljani in njeni okolici ne zadoščajo le ukrepi na vpadnih cestah, ampak je treba čim prej razbremeniti sam ljubljanski avtocestni obroč. Komisija se je spraševala, zakaj nam doslej še ni uspelo uresničiti zastavljenih projektov za izboljšanje pretočnosti tranzitnega prometa proti sosednji Hrvaški, ki se danes v času visoke turistične sezone preusmerja na regionalne in lokalne ceste, kar negativno vpliva na stanje okolja in zdravje lokalnega prebivalstva. Če bi že imeli zgrajene ustrezne plačljive cestne povezave v smeri Hrvaške, bi tudi tranzitni uporabniki tovrstne cestne infrastrukture s plačilom cestnine zagotavljali pomemben vir za financiranje upravljanja in vzdrževanja avtocestnega omrežja, koristi pa bi imelo tudi lokalno okolje iz naslova potrošnje uporabnikov avtocestnega omrežja. Čeprav je pristojni minister ob nastopu funkcije leta 2020 obljubil, da bo projekt cestne povezave od Ormoža do Markovcev do oktobra 2020 izveden, še zmeraj ni nobenega napredka. Danes se pogovarjamo o načrtovanju številnih infrastrukturnih projektov v prihodnjem desetletju, istočasno pa so neuresničeni projekti, ki so bili uvrščeni v Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji iz leta 2004. Komisija se sprašuje, kje so razlogi, da po dveh desetletjih ta demografsko ogrožen del Slovenije še zmeraj nima ustrezne prometnice, ki je eden od osnovnih pogojev za gospodarski razvoj. Ob številnih težavah pri umeščanju cestne in druge infrastrukture v prostor bi morala država pri investicijah, ki so v interesu njenih prebivalcev in gospodarstva, slediti izkušnjam v primeru gradnje tovarne Magna, kjer je s posebnim zakonom omogočila hitro umestitev industrijskega objekta v prostor. Komisija je menila, da je treba, ob sistemski poenostavitvi postopkov umeščanja objektov v prostor, spremeniti tudi miselnost nosilcev urejanja prostora na način, ki bi morali biti ob zaznanih odprtih vprašanjih bolj proaktivni in sami predlagati možne rešitve za izvedbo projektov v razumnem roku.

Mon, 18. Apr 2022 at 13:24

905 ogledov

Komisija z vprašanjem, kdaj do izdaje vozniškega dovoljenja na podlagi elektronske vloge
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 77. seji obravnavala in podprla novelo Zakona o voznikih, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Komisija je ocenila, da predlagano zmanjšanje števila obveznih ur praktičnega dela usposabljanja kandidatov, ki so imetniki vozniškega izpita kategorije B in niso vozniki začetniki, želijo pa pridobiti še vozniško dovoljenje za vozila kategorije A1, ki velja tudi izven Slovenije, ni samo po sebi problematično, če šole vožnje in izpitne komisije posedujejo dovolj strokovnega znanja, da kandidati pridobijo dovolj znanja in spretnosti za varno vožnjo in obvladovanje vozila. Pri tem je komisija opozorila, da kandidatom, ki bodo želeli pridobiti vozniško dovoljenje za vozila kategorije A1, ki velja le na območju Slovenije, niti ne bo treba opraviti vozniškega izpita, saj bo zadoščalo le nekajurno usposabljanje. Ker je z vidika prometne varnosti danes težko oceniti ustreznost predvidene spremembe, je komisija apelirala, da Ministrstvo za infrastrukturo vzpostavi sistem vodenja evidence voznikov z vozniškim dovoljenjem kategorije A1 ter v sodelovanju s Policijo nadgradi sistem nadzora na način, da omogoča spremljanje učinkov prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki z vozniškim izpitom kategorije A1. Glede na določilo, da se vloga za izdajo vozniškega dovoljenja vloži osebno pri upravni enoti, se je komisija v luči pomena in dviga ravni digitalizacije spraševala, kdaj bo možna izdaja vozniškega dovoljenja tudi na podlagi elektronske vloge. V povezavi z napovedano elektronsko osebno izkaznico se postavlja tudi vprašanje, ali se razmišlja, da bi osebna izkaznica vsebovala tudi podatke o izkazani pravici do vožnje motornega vozila določene kategorije, s čimer bi zmanjšali število osebnih dokumentov. Kot je bilo komisiji pojasnjeno, morajo biti nacionalni predpisi o vozniških dovoljenjih v skladu z evropsko direktivo o vozniških dovoljenjih, ki pa trenutno ne omogoča izdaje vozniškega dovoljenja na podlagi elektronske vloge. vir slike: siol.net

Mon, 18. Apr 2022 at 13:23

865 ogledov

Podpora pravici do pavšalne odškodnine za družinske člane civilnih žrtev vojne za Slovenijo
Komisija Državnega sveta za državno ureditev je na 69. seji obravnavala in podprla novelo Zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991. Zakon o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 določa posebne pravice, ki jih država zagotavlja osebam, ki so v vojni za Slovenijo 1991 kot pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije (v nadaljevanju: TO) ali pripadniki organov za notranje zadeve postali invalidi. Družinski člani pripadnikov TO oziroma pripadnikov organov za notranje zadeve, ki so v osamosvojitveni vojni izgubili življenje, že imajo določene pravice v obstoječem zakonu, v noveli pa se dodaja novo kategorijo, in sicer družinske člane civilnih žrtev vojne za Slovenijo. Predlog zakona tako na enak način in v enaki višini omogoča zakoncem, zunajzakonskim partnerjem, otrokom in staršem civilnih oseb, ki so umrle, bile ubite ali pogrešane zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov JLA ali organov za notranje zadeve SFRJ v času od 24. maja do 18. oktobra 1991 in so imele v tem času stalno prebivališče na območju današnje Republike Slovenije, da uveljavijo pravico do pavšalne odškodnine. Zaradi časovne oddaljenosti tedanjih dogodkov se daje pravico do nove pavšalne odškodnine po tem zakonu tudi dedičem 1. dednega reda v skladu s predpisi, ki urejajo dedovanje. Pavšalna odškodnina za starše civilnih žrtev ter zakonce civilnih žrtev oziroma zunajzakonske partnerje civilnih žrtev, ki niso sklenili nove zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, odškodnina znaša 50.000 evrov, za otroke civilnih žrtev pa 100.000 evrov. vir slike: gov.si

NAJBOLJ OBISKANO

Intervju z državnim svetnikom Mitjo Gorenščkom