3. konferenca ob Svetovnem dnevu varnosti hrane 2021 (Foto: Milan Skledar)
3. konferenca ob Svetovnem dnevu varnosti hrane

Državni svet Republike Slovenije je v sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Evropsko mrežo deklaracije za hrano, tehnologijo in prehrano 7. junija 2021 organiziral 3. konferenco ob svetovnem dnevu varnosti hrane 2021 in svetovni dan varne hrane 2021.

				3. konferenca ob Svetovnem dnevu varnosti hrane  2021 (Foto: Milan Skledar)

Sodelujoče na konferenci so uvodoma pozdravili Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter zasl. prof. dr. Peter Raspor, predsednik programsko organizacijskega odbora.

Na konferenci so s svojimi prispevki sodelovali Matjaž Guček in Urška Bolha iz  Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, dr. Mojca Jevšnik iz Zdravstvene fakultete, dr. Janez Posedi iz Veterinarske fakultete, izr. prof. dr. Miroslav Petrovec iz Instituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete, dr. Bety Breznik iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Bojan Butinar in dr. Milena Miklavčič iz Znanstveno raziskovalnega središča Koper, dr. Helena Baša Česnik iz Kmetijskega inštituta Slovenije, dr. Tanja Dreo iz Nacionalnega inštituta za biologijo, dr. Matjaž Ocepek iz Nacionalnega veterinarskega inštituta, dr. Sonja Smole Možina iz Biotehniške fakultete, dr. Benjamin Zorko iz Inštituta Jožef Štefan, Vesna Viher Hrženjak iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, Maribor in Janez Podobnik iz ECPD Slovenija.

Na zaključni okrogli mizi o vplivu globalnega trga s hrano na percepcijo potrošnikov z vidika varnosti živil pa so sodelovali: mag. Aleš Irgolič, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta, Breda Kutin, Zveza potrošnikov Slovenije, mag. Mariča Lah, Trgovinska zbornica Slovenije, dr. Tatjana Zagorc, Gospodarska Zbornica Slovenije ter Roman Žveglič, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.

Udeleženci konference so se strinjali, da je prehrana eden najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na naše zdravje in s tem zdravje celotne družbe, zato je varnost hrane skupna odgovornost in zaveza vseh deležnikov v agroživilski verigi. Za varnost hrane in preprečevanje tveganj za zdravje potrošnika skrbijo številne vladne in nevladne  organizacije, strokovna in interesna združenja. Sprejeta je zakonodaja, standardi, mehanizmi in sledljivosti vseh vrst, ki naj bi zagotavljali varstvo posameznika, da kupi in uživa varno hrano. Države se vedno bolj zavedajo, da je proizvodnja hrane strateškega pomena za vsako družbo, prehranska neodvisnost in čim višja prehranska samooskrba postaja nujnost, epidemija COVID-19 pa je to pokazala v še bolj izraziti luči, z oteženimi razmerami v mednarodni trgovini in oteženimi dobavami potrebnih proizvodov in tudi živilskih produktov.

Sodelujoči so v razpravah poudarjali, da lokalno pridelana hrana, ki jo brez dolgotrajnih transportnih poti lahko na trgu ponudimo bolj svežo in je bolj zdrava, prispeva k manjši okoljski obremenitvi in manjšemu ogljičnemu odtisu. Domača pridelava spodbuja poseljenost in ohranjanje ter razvoj podeželja in kulturne krajine in ohranja avtohtone živalske in rastlinske vrste.

Kljub dejstvu, da smo v Sloveniji relativno dobro poskrbeli za varnost živil, so potrošniki večinsko nezaupljivi in previdni, kar pomeni, da obstaja velika odgovornost, da temu področju namenimo zadostno pozornost, sredstev in znanja.

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že večkrat opozorila na problematiko nacionalne samooskrbe, ki je v veliki meri posledica pomanjkanja jasne nacionalne kmetijske strategije. Zgolj s strateškim načrtovanjem lahko dosežemo stalnost in stabilnost slovenskega kmetijstva ter zagotovimo večjo samooskrbo. Z namenom funkcioniranja trga je nujen tudi proces digitalizacije ponudbe slovenske hrane.

Državni svet  že vsa leta sodeluje in podpira projekte, kot so Tradicionalni slovenski zajtrk in vsa prizadevanja na področju zaščite in promocije čebel in čebelarstva. Aktivnosti državnih svetnikov se odražajo tudi v številnih pobudah in vprašanjih glede zagotavljanja sledljivosti in označevanja hrane, podelitve znaka izbrana kakovost, glede debirokratizacije na področju kmetijstva, glede ničelne stopnje zmanjševanja obdelovalnih kmetijskih površin, ipd.


				3. konferenca ob Svetovnem dnevu varnosti hrane  2021 (Foto: Milan Skledar)			
				3. konferenca ob Svetovnem dnevu varnosti hrane  2021 (Foto: Milan Skledar)			
				Dr. Jože Podgoršek, kmetijski minister. 3. konferenca ob Svetovnem dnevu varnosti hrane  2021 (Foto: Milan Skledar)			Dr. Jože Podgoršek, kmetijski minister. 3. konferenca ob Svetovnem dnevu varnosti hrane 2021 (Foto: Milan Skledar) 

Foto: Milan Skledar

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 12. Oct 2021 at 21:14

79 ogledov

Predlog novele zakona o osebni asistenci z amandmajskimi predlogi državnih svetnikov
Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide in Državni svet, ki je povzel mnenje komisije, je noveli Zakona o osebni asistenci izrazila podporo. Ob tem je Državni svet podal nekaj predlogov drugačne ureditve nekaterih segmentov zakonske novele oz. veljavnega zakona, katerih namen je preprečevanje nepotrebne dodatne birokratizacije sistema in prihranek javnih sredstev. Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide in Državni svet, ki je povzel mnenje komisije, je noveli Zakona o osebni asistenci izrazila podporo. Ob tem je Državni svet podal nekaj predlogov drugačne ureditve nekaterih segmentov zakonske novele oz. veljavnega zakona, katerih namen je preprečevanje nepotrebne dodatne birokratizacije sistema in prihranek javnih sredstev. Predlagal je spremembo glede praga števila ur osebne asistence, na katere se veže obveza izvajalca osebne asistence, da zaposli (dodatnega) usklajevalca osebne asistence – kot prag za zaposlitev drugega in nadaljnjih usklajevalcev osebne asistence se predlaga 5.220 opravljenih ur storitev osebne asistence mesečno namesto z novelo predlaganih 3.480 ur. Prav tako je predlagal tudi spremembo določb glede izvedbe oziroma časovnice obveznega usposabljanja osebnih asistentov – ocenjuje se, da bi bilo z organizacijskega in izvedbenega vidika, pa tudi z vidika porabe javnih sredstev, boljše, če bi osebni asistenti, strokovni vodje in usklajevalci osebne asistence usposabljanje v skladu z zakonom lahko opravili najkasneje v dveh mesecih po začetku izvajanja osebne asistence, in ne, kot je predvideno z novelo – že pred izvajanjem osebne asistence. Predlog za časovni zamik usposabljanja je, na podlagi izkušenj iz prakse, kot bolj ustrezno rešitev ocenila tudi strokovna komisija za pripravo zakonske novele. Predlaga se tudi ureditev možnosti odstopa izvajalca osebne asistence od izvedbenega načrta, če uporabnik krši obveznosti iz dogovora o izvajanju osebne asistence in gre pri tem za utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljnje izvajanje osebne asistence (predlagana dopolnitev 15. člena prehodnih določb predloga zakona). V primeru odstopa od izvedbenega načrta bi bil izvajalec po predlogu dopolnitve dolžan zagotoviti izvajanje osebne asistence, dokler se ne zagotovi njeno izvajanje z drugim izvajalcem osebne asistence, a največ dva meseca od odstopa od izvedbenega načrta. S tem bi se v pomembni meri zaščitilo tudi pravice izvajalcev osebne asistence, ne zgolj uporabnikov, in spodbudilo uporabnike, da svoje pravice uveljavljajo ob zavedanju pravic ostalih deležnikov v sistemu. Predlagana rešitev predstavlja začasno rešitev, končni cilj pa je celovita zakonska ureditev problematike. Državni svet je na podlagi navedenih predlogov sprememb in dopolnitev predloga zakona, ki sta jim podporo izrazila tudi NSIOS in Društvo distrofikov Slovenije, pozval predlagatelja zakona in ostale kvalificirane predlagatelje amandmajev, da v nadaljevanju zakonodajnega postopka proučijo in kot lastne povzamejo ter predložijo v sprejem pristojnemu Odboru Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide amandmaje k predlogu zakona. Foto: Milan Skledar

Tue, 12. Oct 2021 at 19:16

79 ogledov

Intervju z prof. dr. Matjažem Gamsom
Spoštovani prof. dr. Gams, v Državni svet ste bili izvoljeni kot zastopnik raziskovalne dejavnosti in sodite med bolj aktivne državne svetnike VI. mandata. Med drugim je Državni svet na vašo pobudo na Vlado, ministrstva in druge pristojne institucije v tem mandatu naslovil že več kot dvajset vprašanj in pobud, ki se nanašajo na področje vašega dela pa tudi veliko širše, kar kaže na to, da ste kljub primarni naravoslovni usmeritvi razmišljujoč intelektualec zelo širokih razsežnosti. Nedavno je v Državnem svetu na vašo pobudo potekal posvet o predlogu novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je v zakonodajnem postopku. Kako ocenjujete predlog zakona, na katerega v Sloveniji čakamo že 20 let? Se nam obeta znanstveno-raziskovalni razcvet in razvojno-tehnološki preboj na tej podlagi? Najprej hvala za pohvalo. Kljub intenzivnemu delu na inštitutu me žene naprej želja po boljšem življenju v Sloveniji, EU in na svetu. Predvsem v smislu raziskovanja, izobraževanja, pa tudi okolja in človekovih pravic. Osnovna usmeritev je v več podpore raziskovanju, ne samo glede sredstev in pozornosti, ampak tudi splošne usmeritve. Bolj sprejemamo in razumemo znanstvene ugotovitve, bolje živimo vsi skupaj. Recimo življenjska doba je neposredno povezana z razvojem znanosti in znanja. Nisem pričakoval v tolikšni meri, a Državni svet (DS) omogoča določene izboljšave. Po dveh desetletjih je raziskovalni zakon hudo zastarel, razmere v znanosti, na inštitutih in fakultetah pa čedalje bolj zbirokratizirane in shirane. Zadnjih dvajset let so povprečne slovenske plače zrastle za skoraj 100%, plače v visokem šolstvu za 50% in plače mladih raziskovalk za 30%. Delež v proračunu za raziskovanje je med najnižjimi v Evropi. Ko smo 21.9. organizirali posvet v DS, so se ga udeležili praktično vsi najpomembnejši predstavniki na raziskovalnem področju in vsi potrdili iskreno željo, da se sprejme nov zakon. Recimo novi rektor Univerze v Ljubljani, prof. Majdič, ne more verjeti, da se za znanost namenja tako malo sredstev. Zakon omogoča, a ne jamči za popravke večine sedanjih problemov od sredstev v proračunu do individualnih delovnih pogojev, kar celotna sfera in Slovenija krvavo potrebujeta. Napačno je razmišljati, da dajemo sredstva znanosti, saj se ta sredstva izredno obrestujejo celotni Sloveniji! Nahajamo se v zelo nenavadnih družbenih okoliščinah. Kako razložiti dvojni in nasprotujoči se vpliv svetovne dostopnosti do različnih informacij in vsebin na njegove uporabnike: na eni strani je to hitro učenje in pridobivanje enormnega znanja o čemerkoli, na drugi strani pa prav tako velika podvrženost različnim teorijam, ki nimajo nič skupnega z resničnostjo? Je to nesposobnost kritičnega mišljenja, sicer "mislečega človeka"? Vprašanje korektno nakazuje probleme v usmeritvi Zahodne civilizacije, kjer velike skupine ljudi verjamejo oz. zagovarjajo poglede, ki so v neposrednem konfliktu z znanstvenimi ugotovitvami: da je Zemlja ploščata, da so cepiva škodljiva ali tale nedavna, da lahko tudi moški rodijo. Malo za šalo – katera od teh trditev je bolj nesmiselna? V resnici ni bistveno, vse so »v istem žaklju« teorij zarote. Pogosto analiziramo in leta predavam, kako ugotoviti, kaj je res, žal pa tega šole ne učijo in zato smo tako lahkoverni. En razlog so informacije, ki jih ljudje dobivajo: ideologije, politika, reklame, splet predvsem preko družbenih omrežij. Povprečni posameznik se težko obrani teh zavajanj in zamegljevanj. Morda omenimo dve: reklame in spletna omrežja. Reklame so izredno napredovale in preko subtilnih sporočil zaobidejo centralno zavest in vplivajo na našo podzavest. Npr. zgodi se mi, da med gledanjem reklame iznenada opazim, da mi je nek produkt postal všeč, čeprav mi v resnici sploh ni. Nato analiziram, na kakšen način je to reklami uspelo in so postale neverjetno učinkovite in močne, v ozadju je umetna inteligenca, kapital in superračunalniki. Za socialna omrežja pa novejše študije kažejo, da je njihovo število ur na dan direktno proporcionalno mislim na samomor. Kitajska oboje strogo regulira, pri nas pa povprečen Slovenec, poslanec ali minister sploh ne ve, da bi bili kakorkoli škodljivi. Neverjetno! Skratka: reklame in socialna omrežja bi bilo nujno strogo regulirati, npr. prepovedati reklame ob avtocestah ter na telefonu omejiti število ur za socialna omrežja. V družbi, tudi slovenski, je zaznati tendenco upadanja zaupanja ljudi v znanost. Zlasti raziskovalci s področja humanističnih ved opozarjajo na nevarne pasti tovrstnega nezaupanja. Kako znanost, ki po eni strani postaja tehnološko vse bolj zapletena in po drugi strani tudi vse bolj odvisna od interesov kapitala, približati ljudem, da bodo zaupali njenim dosežkom? Kako se vi kot znanstvenik počutite v tako nasprotujočih si družbenih okoliščinah? Že leta delamo analizo razvoja civilizacij, denimo človeške tehnološke ali EU. Kar odkrivamo in objavimo, pogosto spravi v bes posameznike in ljudske množice. Se vprašate, zakaj? Zato, ker nekaj »pere možgane« ljudem oz. vpliva na njihove miselne procese. Možgani so kot goba, ki vpija podatke, in če so podatki zavajajoči, posebej spretno zavajajoči, skoraj vsi možgani temu podležejo. Vendar ima zavajanje oz. zaslepljevanje ljudi za posledico tudi neposreden konflikt z dejstvi in z znanostjo, ki odkriva in zapisuje dejstva in zakonitosti. Znanost in potvarjanje dejstev sta v neposrednem konfliktu. Zato ni čudno, da je v Sloveniji eno najmočnejših anticepilskih gibanj in eno najslabših financiranj znanosti. Človeška radovednost je brezmejna in znanost od nekdaj zadeva na meje etike. Še posebej to velja za tehniko, ki eksponentno prehiteva razvoj človeka kot duhovnega, socialnega in družbenega bitja. Tudi sami se ukvarjate z umetno inteligenco in ste do možnosti njenega razvoja kritični. Se vam zdi, da se znanost razvija v pravo smer ? Jo je sploh mogoče omejevati ali regulirati s predpisi? V splošnem se ljudje ne zavedajo fenomenalnega napredka znanosti, stroke, znanja, računalništva in posebej umetne inteligence. Kdor pa se s tem ukvarja, je vsako leto znova frapiran nad neverjetno rastjo. Človeštvo je vsako leto močnejše in mi imamo srečo, da živimo v najbolj produktivnem obdobju vseh časov. Če samo primerjamo dosežke umetne inteligence, npr. kako avtonomno so avtomobili vozili pred 10 leti ali sedaj, ali pa npr. gibalno sposobnost robotov pred 10 leti, in potegnemo črto razvoja naprej, vidimo, da nas bo umetna inteligenca na večini področij prehitela v nekaj desetletjih, podobno kot se je to zgodilo v šahu. Ideje, da bi razvoj ustavili, so bolj ali manj podobne anticepilstvu ali ludizmu – pot nazaj, zato so poskusi regulacije AI vprašljivi. Po drugi strani pa precej dobro vemo, česa ne smemo in kaj moramo početi, da bo superinteligenca naš zaveznik in ne sovražnik kot v SF filmih. Recimo – ne smemo razvijati povsem avtonomnih orožij, kar zadnjih 10 let skušamo sprejeti tudi v Sloveniji, žal še neuspešno. Bolje je imeti več superinteligenc in bolje je pametno graditi na odnosu z njimi, da bodo iz sedanjih orodij postale konstruktivni zavezniki in sodelavci v prizadevanjih za boljšo bodočnost. Na predavanjih pogosto povem, da so človeški možgani preslabotni, da bi brez superinteligence lahko dalj časa razvijali človeško civilizacijo s sedanjim tempom. Šele skupaj nam lahko uspe! Slovenija je letos praznovala 30 let samostojnosti in neodvisnosti. Kako si vi zamišljate Slovenijo čez 30, 50 ali 100 let? Francija je ravnokar zavrnila »woke culture« oziroma »cancel culture«, ki družbena protislovja in napetosti transformira v konflikte med raznimi skupinami ljudi, recimo po spolu, rasi, odnosu do cepljenja in podobno. Potrebno se je pogovarjati tudi z necepilci in skupaj iskati rešitve, ne pa se predati zanikanju, zaničevanju, nasilju in uničevanju. V DS to stalno ponavljam – presezimo nasprotja z dialogom in sodelovanjem namesto konflikta in nasilja. Kot naši športniki so tudi naši študenti, profesorji in raziskovalci velikokrat dokazali, da lahko posežemo po prvih mestih na svetu. Če nam usmeritev v stroko in sodelovanje uspe, ne dvomim, da bo Slovenija ena najboljših evropskih držav v nekaj desetletjih. Najlepša hvala za vaš razmislek, ki ste ga delili z nami. Foto: Milan Skledar

Tue, 12. Oct 2021 at 19:07

73 ogledov

Svetnik Kern na podelitvi nagrad 2021 na področju šolstva
6. 10. 2021Državni svetnik Janoš Kern se je v Grand Hotelu Union v Ljubljani udeležil slovesne podelitve nagrad Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2021. Najvišje državne nagrade na področju šolstva, ki jih v Sloveniji tradicionalna podeljujejo ob svetovnem dnevu učiteljev, je letos prejelo deset učiteljic in učiteljev. Navzoče je uvodoma pozdravila ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Simona Kustec, nato je podal svoje poročilo predsednik odbora za podeljevanje nagrad, prof. ddr. Boris Aberšek. Prejemnice nagrade za življenjsko delo so: Radica Slavković, za delo na področju predšolske vzgoje, Nives Počkar, za delo na področju srednjega šolstva in Dragica Motik, za delo na področju dopolnilnega poukaslovenskega jezika in kulture za Slovence po svetu. Prejemniki plaket za izjemno delo na področju vzgoje in izobraževanja so: dr. Jože Lango, Polonca Legvart, dr. Samo Kralj, Jelena Sitar Cvetko, dr. Aksinija Kermauner, dr. Tanja Možina in Andreja Duhovnik Antoni.

Tue, 12. Oct 2021 at 19:04

60 ogledov

Na dvodnevnem uradnem obisku v Republiki San Marino
30. 09. 2021 in 1. 10. 2021 Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca se je na povabilo Republike San Marino udeležil inavguracije novih kapitanov regentov, Francesca Mussonija in Giacoma Simoncinija. Ob tej priložnosti mu je Republika San Marino podelila visoko odlikovanje viteza Velikega križa reda Svete Agate 1. stopnje. Odlikovanje sta mu podelila odhajajoča kapitana regenta, Gian Carlo Venturini in Marco Nicolini, zaradi izjemnih zaslug ter osebnih odlik, ki so botrovale tudi dobrim prijateljskim odnosom med državama, Slovenijo in San Marinom. San Marino prav tako pozdravlja teme in cilje slovenskega predsedovanja Svetu EU, zlasti ko gre za človekove pravice, mir in varnost. Predsednik Kovšca se je ob tej priložnosti srečal tudi z državnim tajnikom San Marina za zunanje zadeve Lucom Beccarijem. V pogovoru sta se sogovornika dotaknila bogate in edinstvene zgodovine San Marina s poudarkom na legendi o ustanovitelju in prvih državotvornih listinah. Oba sta izpostavila prednosti in ovire, s katerimi se soočata obe ozemeljsko majhni državi, ki sta ponosni na svojo neodvisnost in suverenost. Majhnost pa predstavlja velike težave San Marinu zlasti v pogajanjih za pridružitev EU, je še poudaril Baccari. San Marino si želi pospešiti ta proces, ki ga je dodatno zavirala tudi pandemija nove koronavirusne bolezni. Sogovornika sta izpostavila, da sta obe državi v rednih dobrih in desetletja dolgih diplomatskih odnosih, ki pa si jih želita dodatno okrepiti na področju gospodarstva, turizma, kulture in športa. Znotraj evropskega prostora smo si lahko pomembni partnerji zlasti pri vzajemnem podpiranju v času krize in epidemije, veliko priložnosti pa predstavlja krepitev odnosov med gospodarskima zbornicama v smeri spodbujanja tujih investicij, vse bolj na področju digitalizacije, tehnološkega razvoja... Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca se je kot najvišji častni gost udeležil bogate in odmevne ceremonije nastopa novih kapitanov regentov, Francesca Mussonija in Giacoma Simoncinija. Ob tej priložnosti je bil tudi osrednji slavnostni govornik. V svojem nagovoru Sanmarincem je med drugim izpostavil: "Slovenija in San Marino gojita pozitivne prijateljske meddržavne odnose, prav San Marino je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale našo novonastalo državo v osrčju in prepihu Evrope. Naši tri desetletja dolgi odnosi so vselej prijateljski, kar je v globalnem svetu vse bolj redko. Dve državi, ki se z odgovornostjo in ponosom zavedata svoje ozemeljske majhnosti na eni strani ter vrste strateških prednosti na drugi, družita predvsem solidarnost in naklonjenost, pa vendar imata državi tudi sorodne poglede na vrsto temeljnih aktualnih globalnih vprašanj. Velikega pomena so tudi naši skupni pogledi na vprašanje krepitve odpornosti Evropske unije, zlasti z vidika odpornosti v času pandemije in kibernetske varnosti. S San Marinom si delimo tudi poglede na pomen evropskega načina življenja, vladavino prava, solidarnosti in odprtosti, skupnih prizadevanj na področju zdravstva in okrevanja gospodarstva skozi zeleno in digitalno paradigmo. Ta sorodnost pogledov dokazuje, da je Evropa, njena zavest in identiteta, seveda širša od Evropske unije, in da so del Evrope seveda tudi države, ki zaradi svoje zgodovinske specifičnosti ostajajo izven te povezave. Tako San Marino kot Slovenija sta že stoletja del skupnega evropskega prostora, vsak po svoje sta ga sooblikovala in v mnogočem prispevala k evropski renesansi znanja, kulture, razvoja in vrednot."

Tue, 12. Oct 2021 at 19:03

75 ogledov

Javna razprava o begu kadrov
30. 09. 2021 Državni svet in Ustanova dr. Antona Trstenjaka sta v dvorani Državnega sveta pripravila javno razpravo »VISOKOŠOLSKI PROSTOR V NAVEZAVI Z BEGOM KADRA IN IZVAJANJEM RAZVOJNIH PROJEKTOV V PROSTORU SEVEROVZHODNE SLOVENIJE«. Na pobudo prve slovenske novodobne fundacije - Ustanove dr. Antona Trstenjaka (UAT) so ob 30-letnici delovanja te ustanove na javni razpravi obravnavali vprašanje bega kadrov in s tem v zvezi izvedbo razvojnih projektov v prostoru severovzhodne Slovenije. Gre za zelo pomembno vprašanje, ki so ga obravnavali že na posvetu na Ptuju 18. junija 2021 in zahteva čimprejšnje strukturne in sistemske odgovore oziroma rešitve. S spodbujanjem inovativnih razvojnih projektov bi mladim pomagali pri uresničevanju njihovih lastnih razvojnih potencialov, predvsem pa povrnili njihovo zaupanje v perspektivo dobrega življenje tudi v domačih krajih. Rešitve, o katerih bo govora, zahtevajo podprtost s primernim izobrazbenim in celovitim gospodarskim ter družbenim okoljem. Odgovor na vprašanje, kako zajeziti »beg možganov« v tujino, je ključnega pomena ne le za razvoj Severovzhodne Slovenije, temveč celotne države.  Na pobudo prve slovenske novodobne fundacije - Ustanove dr. Antona Trstenjaka (UAT), je ob 30-letnici delovanja te ustanove potekala javna razprava, ki je obravnavala vprašanje bega kadrov in s tem v zvezi izvedbo razvojnih projektov v prostoru severovzhodne Slovenije. Gre za zelo pomembno vprašanje, ki je bilo obravnavano že na posvetu na Ptuju 18. junija 2021 in zahteva čimprejšnje strukturne in sistemske odgovore oziroma rešitve. S spodbujanjem inovativnih razvojnih projektov bi mladim pomagali pri uresničevanju njihovih lastnih razvojnih potencialov, predvsem pa povrnili njihovo zaupanje v perspektivo dobrega življenje tudi v domačih krajih. Rešitve, o katerih je bilo govora, zahtevajo podprtost s primernim izobrazbenim in celovitim gospodarskim ter družbenim okoljem. Odgovor na vprašanje, kako zajeziti beg možganov v tujino, je ključnega pomena ne le za razvoj Severovzhodne Slovenije, temveč celotne države. Foto: Milan Skledar

Tue, 12. Oct 2021 at 19:01

55 ogledov

Na obisku v Državnem svetu delegacija francoskih senatorjev
29. 09. 2021 Delegacija Državnega sveta pod vodstvom predsednika Alojza Kovšce se je v Vili Podrožnik srečala z delegacijo Senata Francoske republike. Francosko delegacijo je vodila senatorka ga. Colette Mélot, ki v Senatu že vrsto let predseduje Skupini slovensko-francoskega prijateljstva. Člana  Skupine slovensko-francoskega prijateljstva sta tudi člana delegacije ga. Nicole Duranton in g. François Bonhomme. Delegacijo Državnega sveta pa so sestavljali člani Bojan Kekec, Mitja Gorenšček in Davorin Terčon. Gre za redno izmenjavo obiskov med predstavniki zgornjih domov parlamentov dveh držav, ki razvijata odlične, strateške in razvejane odnose. Tovrstne izmenjave so koristne, saj krepijo medparlamentarno dimenzijo in prispevajo k poglabljanju  političnega dialoga med državama. Francija se ponaša z dolgo tradicijo in bogatimi izkušnjami parlamentarizma in v okviru parlamentarnega sodelovanja daje veliko vlogo skupinam prijateljstva.Osrednje teme pogovorov so bile vsebine, ki zadevajo povezovalna področja obeh držav, okrevanju po pandemiji, zeleni, digitalni in socialni dimenziji EU, oblikovanju prihodnosti EU in spopadanju s podnebnimi spremembami. Foto: Milan Skledar

NAJBOLJ OBISKANO

3. konferenca ob Svetovnem dnevu varnosti hrane