Na odprtju 69. Festivala Ljubljana

Državni svetnik Dejan Crnek, ki je tudi podžupan Mestne občine Ljubljana, se je na Kongresnem trgu v Ljubljani udeležil otvoritve 69. Festivala Ljubljana, ki ga je letošnje leto slovesno odprl Orkester Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga pod taktirko maestra Valerija Gergijeva.

Foto: Milan Skledar

01. 07. 2021

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 8. Sep 2021 at 20:25

69 ogledov

Predlog zakona postavlja v neenak položaj udeležence v postopkih
Komisija za državno ureditev na 57. redni seji ni podprla predlagane novele Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, katerega namen je izboljšati delovne pogoje oziroma priložnosti za delavsko povezovanje in zaščito delavskih predstavnikov. Med drugim novela predlaga, da o utemeljenosti odpovedi pogodb o zaposlitvi delavskim predstavnikom odloča delovno in socialno sodišče, kot je to urejeno v številnih državah članicah EU. Predlagana je dopolnitev 43. člena, in sicer da sodišče po uradni dolžnosti izda začasno odredbo o zadržanju učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi do pravnomočnosti sodbe, če je predstavnik delavcev na delovno in socialno sodišče vložil tožbo zoper podano odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, hkrati pa sindikat ali svet delavce poda obrazloženo negativno mnenje. Z novelo se predlaga, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavniku delavcev ne izvrši preden sodišče ne ugotovi ali je bil delavec odpuščen zakonito ali ne. V razpravi so sodelovali tudi predstavniki sindikalnih central in delodajalskih združenj. Komisija je poudarila, da morajo biti predstavniki delavcev in sindikalni zastopniki zaščiteni, vendar mora imeti tudi delodajalec določene pravice. Komisija je izpostavila, da predlog zakona ni ustrezen način za reševanje problematike nezakonitih odpuščanj delavskih predstavnikov v podjetjih. V kolikor prihaja do zlorab zakonodaje je treba urediti predpise, ki bodo takšne zlorabe preprečevali, nikakor pa ne s poseganjem v procesni predpis, ki je za vse, ki sodelujejo v sodnih postopkih narejen na enak način. Začasne odredbe rešujejo tudi druge družbeno pomembne situacije, npr. v družinskih razmerjih (dodelitve otrok, preživnine…) in če bi s predlogom zakona samo za nekatere situacije uredili, da sodišče izda začasne odredbe po uradni dolžnosti bi v neenak položaj postavili druge udeležence v postopkih. Predlagani način po mnenju komisije posega v enakost ostalih podobnih položajev in posega v postopkovna pravila, ki ne bi bila več enotno urejena.

Wed, 8. Sep 2021 at 20:20

68 ogledov

Komisiji Državnega sveta z različnim pogledom na novelo zakona o tujcih
Komisija za državno ureditev in Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport sta na skupni seji, 6. septembra 2021, obravnavali Predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o tujcih. Komisija za državno ureditev je predlog zakona obravnavala kot matična komisija, Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport pa kot zainteresirana komisija. Aprila 2021 je bila sprejeta novela Zakona o tujcih, ki je posegla v številne odločbe o tujcih, med drugim tudi v izobraževanje tujcev v RS. Ker je sedaj veljavni zakon po mnenju predlagateljev (skupina poslancev Državnega zbora) močno zaostril in poslabšal možnosti študija v Sloveniji za študente iz tretjih držav, so v zakonodajni postopek vložili njegove spremembe, ki bi vzpostavile ureditev, ki je veljala prej in bi tako odpravili škodljive posledice veljavnega zakona, ki je spremenil način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje za študente tretjih držav. Predlog zakona je bil podprt s strani več organizacij s področja akademske skupnosti, fakultet in profesorjev in Študentske organizacije Slovenije, ki opozarjajo na ključni pomen mednarodnega sodelovanja in prisotnosti tujcev za slovenski visokošolski sistem, torej načela internacionalizacije. Komisija za državno ureditev predloga zakona ni podprla in ocenila, da veljavni zakon ustrezno ureja pogoje glede zadostnih sredstev za preživljanje v času študija oziroma prebivanja v Sloveniji in da je dovolj možnosti s katerimi študenti tretjih držav lahko izkazujejo, da imajo pogoje za bivanje v Sloveniji. Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport pa je v nasprotju s Komisijo za državno ureditev predlog zakona podprla in izpostavila vprašanje ali obstajajo raziskave in prakse glede zlorab pisnih izjav staršev študentov iz tretjih držav, ki jih je Vlada navedla kot ključne za zaostrovanje načina za dokazovanje zadostnih sredstev. Besedilo Direktive (EU) 2016/801 iz leta 2016 državo k temu neposredno ne zavezuje. Direktiva EU pravi, da je priseljevanje iz držav zunaj EU eden od virov visoko usposobljene delovne sile, čedalje več pa je povpraševanja zlasti po študentih in raziskovalcih. Ti imajo pomembno vlogo pri oblikovanju človeškega kapitala in pri zagotavljanju pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter tako prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Direktiva tudi dovoljuje, da so zadostna sredstva lahko različna za posamezne kategorije državljanov tretjih držav, torej, da je drugačna obravnava študentov iz tretjih držav, ker gre za posebno kategorijo tujih državljanov. Slovenija potrebuje kakovostne kadre, ki prihajajo na študij v Slovenijo, ker bogatijo študijsko okolje, z nadaljevanjem bivanja v državi pa s pridobljenim znanjem prispevajo k razvoju družbe.

Wed, 8. Sep 2021 at 20:10

59 ogledov

Ob obravnavi poročila o delu policije o uporabi dronov in paralizatorjev
Komisija za državno ureditev je na 55. redni seji obravnavala Letno poročilo o delu policije za leto 2020 in izrazila zadovoljstvo, da se je finančno-materialni položaj policije in njenih uslužbencev glede na pretekla obdobja izboljšal in da prihaja do kadrovskih okrepitev v policiji. Glede na pretekle razprave na sejah komisije je bilo postavljeno vprašanje o uporabi dronov in električnih paralizatorjev v okviru policijskih pristojnosti. Obe tehnični novosti sta pred časom v javnosti sprožali mnogo polemik. Predstavnik policije je poudaril, da je bila 2020 znotraj uprave za informatiko in telekomunikacije ustanovljena dodatna enota kamor sodi enota za upravljanje z droni. Slovenska policija ima trenutno 30 brezpilotnih letal različnih velikosti, ki jih uporablja za nadzor nad ilegalnimi prehodi državne meje, za slikanje večjih požarov in nekatere druge aktivnosti. Policija v 2021 načrtuje nakup večjega števila dodatnih dronov, tudi za nadzor cestnega prometa. Policije je v letih 2018/2019 kupila 30 električnih paralizatorjev. Z uporabo električnih paralizatorjev se ne povzroči dodatnih poškodb, ki bi nastale, če bi uporabili drugo prisilno sredstvo (strelno orožje, palica za obvladovanje oseb). Policija je glede uporabe električnega paralizatorja skupaj z varuhom človekovih pravic in Ministrstvom za zdravje pripravila protokol ravnanja z njimi. Glede uporabe električnega paralizatorja so točno predpisani postopki in zoper katere osebe se ga ne sme uporabiti (mladoletne osebe, nosečnice, starejše osebe ali osebe, ki že na videz kažejo težave z drogo …). Po uporabi paralizatorja se poleg zdravniškega pregleda opravi tudi celotna analiza uporabe prisilnega sredstva.

Tue, 7. Sep 2021 at 18:44

127 ogledov

Intevju: Cvetko Zupančič, državni svetnik in bivši predsednik KGZS
Spoštovani gospod Cvetko Zupančič, ste odličen poznavalec slovenskega kmetijstva, po eni strani kmet, po drugi strani dva mandata predsednik KGZS in kar štiri mandate državni svetnik. Kakšen je vaš pogled na vlogo in pomen Državnega sveta, ko gre za interese kmetijstva, v vsem tem obdobju, ki ste ga preživeli kot državni svetnik? Funkcija državnega svetnika iz posameznega interesnega področja je bistveno bolj pomembna kot si jo včasih predstavljamo. Kot predsednik KGZS sem preko Državnega sveta imel odprta vrata do predstavnikov zakonodajne, vladne oblasti. Interese kmetijstva tako neposredno preneseš kot vprašanje, pobudo, zakonodajni predlog naravnost odločevalcem, kar je izjemna prednost. Seveda uspeh ni zajamčen, je pa veliko odvisen od naših prizadevanj in aktivnosti v Državnem svetu in izven njega. Kmetijstvo v Sloveniji je zelo raznoliko in večplastno. Med drugim se razlikuje glede na geografske posebnosti kot tudi glede na organiziranost (velika posestva, male kmetije itd.) in sektorje. Kot dolgoletni predsednik KGZS ste imeli pravzaprav najbolj poglobljen uvid v razmere v našem kmetijstvu. Ali je sploh mogoče uskladiti raznolike interese v tako zelo raznovrstni interesni sferi s skupnim imenovalcem »kmetijstvo«? Kmetijstvo je res izjemno širok pojem in široko področje. Seveda tudi področje velikega interesa. Modrost vsakega vodje je, kako doseči pod danimi pogoji najbolj dobro možno rešitev. Pomembno je, da ti ljudje zaupajo in s tem verjamejo. Kompromis je včasih nujen in ga moramo doseči, ni pa vedno to dobro. Včasih je potrebno, da sami prevzamemo odgovornost in vztrajamo pri predlogih, še najbolj takrat, ko res dobro poznamo problematiko in bi kompromis oslabil ali celo izničil dobro vsebino. Takih odločitev je žal vse manj, kajti razni odgovorni kadri ne želijo prevzeti odgovornosti. Obravnava predloga strateškega načrta SKP 2023–2027 je pokazala na veliko zahtevnost usklajevanja na tem področju in tudi Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sredi avgusta nanj podala vrsto pripomb. Je Slovenija kot članica EU lahko dovolj avtonomna pri postavljanju svojih prioritet na področju kmetijstva? Finančni okvir skupne kmetijske politike je postavljen in sam strateški načrt je dokument, ki določa kateri ukrepi se bodo izvajali tako v prvem kot v drugem stebru SKP v Sloveniji. Hkrati pa tudi s koliko sredstvi se bo posamezni ukrep financiral. Ker je v novem obdobju 2020 – 2027 na voljo manj denarja kot v obdobju 2014 – 2020, pa tudi zaradi inflacijskega učinka, bo finančni učinek manjši in predlagani ukrepi bodo morali biti bolj ciljno naravnani. Očitki Komisije za kmetijstvo Državnega sveta so ravno v tej smeri, da je potrebno bolj slediti ciljem lani sprejete Resolucije slovenskega kmetijstva Naša hrana, podeželje in viri. Predlagali smo, da bo za izvedbo teh ukrepov potrebno večje financiranje iz proračuna RS Slovenije v višini 200 do 400 milijonov predvsem v drugem stebru Investicije, zmanjšanje tveganj v kmetijstvu kot posledica podnebnih sprememb ter okoljskih ukrepov, ki jih zahteva EU Komisija, in so nujni za potrditev strateškega načrta. Med kmetijstvo in podeželje lahko velikokrat postavimo enačaj. Prav kmetijstvu gre velika zasluga, da podeželje ostaja poseljeno in urejeno. Urejeno podeželje je zagotovo velika dodana vrednost naše države, poklic kmeta pa s tem pridobiva na pomenu. Se vam zdi, da je poklic kmeta danes v družbi dovolj cenjen? Kmetijstvo je z obdelavo in gospodarjenjem z zemljo in gozdom s svojimi dejavnostmi, obrtjo in urbanizacijo glavni nosilec podeželja. To je velikokrat premalo cenjeno in tudi premalo ovrednoteno predvsem, če tu dodamo še pridelavo hrane. Poklic kmeta postaja bolj pomemben vendar dohodkovno premalo privlačen predvsem za mlade. Hrana je strateška surovina. Mnogi jo primerjajo kar z nafto. Kako vi gledate na pojem samooskrbe v naši državi, o katerem je trenutno slišati na vsakem koraku? Da je hrana strateška surovina to velikokrat slišimo vendar se v praksi tega sploh ne zavedamo. Samooskrbo v smislu varnosti prehranitve našega naroda bi morala biti v samem vrhu interesa države. Je morda je tudi epidemija covid -19, kljub številnim negativnostim, vendarle prinesla določen pozitiven premik v razumevanju pomena lokalno pridelane hrane? Epidemija je vseeno prinesla nekaj več zavesti glede pomembnosti lastne pridelave pa tudi lokalne oskrbe. Gre predvsem za kontrolirano pridelavo, lahko tudi načrtovano s kratkimi prevoznimi potmi. Lokalno pridelano je tako blizu potrošniku, da zavajanja ne more biti. Sistem lokalnih verig pa je potrebno še vzpostaviti. Mogoče bo v prihodnje potrebno tudi te aktivnosti pokreniti preko Državnega sveta. Podnebne spremembe močno spreminjajo pogoje kmetovanja. Prav Slovenija je ena izmed držav, ki jo bodo po prognozah vremenoslovcev spremembe v prihodnosti najbolj prizadele. Bo naše podeželje v prihajajočih razmerah sposobno preživeti glede na strukturo, ko imamo več kot 40.000 kmetij z majhnimi in razdrobljenimi posestvi, ki na trgu že danes niso konkurenčne? Zanimivo vprašanje, predvsem sedaj ko se oblikuje strateški načrt SKP 2020 – 2027. Vseeno pa mislim, da bi si morali najprej odgovoriti na nekaj vprašanj. Ali si lahko res privoščimo, da propade 40.000 slovenskih kmetij, ki so po večini hribovske in po večini skrbijo za nekaj pridelave, ohranjajo obdelanost, poseljenost, urejenost podeželja? Ali bo res dobrih 10.000 predvsem ravninskih kmetij uspelo zagotoviti dovoljšnjo samooskrbo? Ali se bodo te kmetije uspele uspešno zoperstaviti podnebnim spremembam in njihovim prilagoditvam? Mislim, da je vedno bolj in bolj varno težo bremena prerazporediti na več nosilcev in to je tudi strateško bolj varno. Je pa to seveda nekoliko dražje. Podnebne razmere so stvar nas vseh in prav vsak na svojem mestu in področju bo sestavni del uspešne rešitve tega problema. Samostojna Slovenija je letos obeležila visok jubilej, 30 let samostojnosti. Kakšno Slovenijo bi si z vaše perspektive želi videti čez 30 let? Najprej čestitke Sloveniji za 30 let. Nisem razočaran, vsaj kar se tiče kakovosti življenja po tridesetih letih delovanja države. Zadovoljen bi bil, da bi videl podoben standard kot ga živimo sedaj z več spoštovanja, tolerance in spoštovanja med seboj ter zavedanja življenjskih vrednot. Najlepša hvala za vaše sodelovanje.

Tue, 7. Sep 2021 at 18:40

66 ogledov

Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vlado naslovila pobudo o debirokratizaciji
Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na Vlado podala pobudo, naj pripravi časovno opredeljen načrt debirokratizacije na področju kmetijstva v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi deležniki. Z načrtom naj Vlada seznani tudi komisijo.

Tue, 7. Sep 2021 at 18:35

72 ogledov

Komisija ponovno o problemu sprehajanja hišnih ljubljenčkov po kmetijskih zemljiščih
Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 30. seji podprla predlagano novelo Zakona o zaščiti živali, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada. Komisija je ugotavljala, da se zaradi preprečevanja in omejevanja preprodaje psov in ilegalne trgovine s psi natančnejše določajo sledljivosti izvora psa na način, da je predpisano obvezno označevanje pasjih mladičev do osmega tedna starosti, pri čemer bo treba pri prodaji obvezno navesti čip psa tudi v oglasih za prodajo. S predlogom zakona se prepoveduje privezovanje psov, razen v določenih izjemah, kamor spada tudi privezovanje psov na kmetijah, kjer opravljajo nalogo varovanja premoženja. Ob tem so člani komisije ponovno naslovili problematiko sprehajanja hišnih ljubljenčkov (psov) po kmetijskih zemljiščih in njihovih iztrebkov, ki vplivajo na oporečnost krme. Glede porazdelitve stroškov za oskrbo živali so bila mnenja članov komisije deljena. Komisija je podprla ureditev omejevanja posedovanja eksotičnih živali kot hišnih ljubljenčkov na način, da se uvaja seznam prepovedanih in dovoljenih hišnih živali zaradi zaščite življenja, zdravja in dobrobiti živali, zaradi varovanja zdravja in življenja ljudi ter ohranjanja narave. Komisija je ob tem izpostavila, da marsikateri lastnik nima specialnih znanj, ki bi jih za oskrbo takšnih živali potreboval in jih lahko tudi neodgovorno izpusti v okolje ter na ta način ogrozi tako ljudi kot biodiverziteto in tudi samo žival (npr. nedavni primer pume v okolici Ptuja). V razpravi so člani komisije izpostavili tudi problematiko spuščanja tujerodnih invazivnih vrst živali v okolje, ki povzročajo okolju nemalo škode. Kljub temu, da so tovrstna dejanja prepovedana in sankcionirana z Zakonom o ohranjanju narave, je nadzor praktično neizvedljiv. Zaradi navedenega je po oceni komisije ozaveščanje na tem področju izrednega pomena.

NAJBOLJ OBISKANO

Na odprtju 69. Festivala Ljubljana