Komisija za državno ureditev in Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport sta na skupni seji, 6. septembra 2021, obravnavali Predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o tujcih.
Komisija za državno ureditev je predlog zakona obravnavala kot matična komisija, Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport pa kot zainteresirana komisija. Aprila 2021 je bila sprejeta novela Zakona o tujcih, ki je posegla v številne odločbe o tujcih, med drugim tudi v izobraževanje tujcev v RS. Ker je sedaj veljavni zakon po mnenju predlagateljev (skupina poslancev Državnega zbora) močno zaostril in poslabšal možnosti študija v Sloveniji za študente iz tretjih držav, so v zakonodajni postopek vložili njegove spremembe, ki bi vzpostavile ureditev, ki je veljala prej in bi tako odpravili škodljive posledice veljavnega zakona, ki je spremenil način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje za študente tretjih držav.
Predlog zakona je bil podprt s strani več organizacij s področja akademske skupnosti, fakultet in profesorjev in Študentske organizacije Slovenije, ki opozarjajo na ključni pomen mednarodnega sodelovanja in prisotnosti tujcev za slovenski visokošolski sistem, torej načela internacionalizacije. Komisija za državno ureditev predloga zakona ni podprla in ocenila, da veljavni zakon ustrezno ureja pogoje glede zadostnih sredstev za preživljanje v času študija oziroma prebivanja v Sloveniji in da je dovolj možnosti s katerimi študenti tretjih držav lahko izkazujejo, da imajo pogoje za bivanje v Sloveniji. Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport pa je v nasprotju s Komisijo za državno ureditev predlog zakona podprla in izpostavila vprašanje ali obstajajo raziskave in prakse glede zlorab pisnih izjav staršev študentov iz tretjih držav, ki jih je Vlada navedla kot ključne za zaostrovanje načina za dokazovanje zadostnih sredstev.
Besedilo Direktive (EU) 2016/801 iz leta 2016 državo k temu neposredno ne zavezuje. Direktiva EU pravi, da je priseljevanje iz držav zunaj EU eden od virov visoko usposobljene delovne sile, čedalje več pa je povpraševanja zlasti po študentih in raziskovalcih. Ti imajo pomembno vlogo pri oblikovanju človeškega kapitala in pri zagotavljanju pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter tako prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Direktiva tudi dovoljuje, da so zadostna sredstva lahko različna za posamezne kategorije državljanov tretjih držav, torej, da je drugačna obravnava študentov iz tretjih držav, ker gre za posebno kategorijo tujih državljanov. Slovenija potrebuje kakovostne kadre, ki prihajajo na študij v Slovenijo, ker bogatijo študijsko okolje, z nadaljevanjem bivanja v državi pa s pridobljenim znanjem prispevajo k razvoju družbe.
