Ob 5. nacionalnem dnevu varnosti podelili priznanja

Državni svet Republike Slovenije, Fakulteta za varnostne vede UM, Fakulteta za družbene vede UL in Inštitut za varnostno kulturo so v dvorani Državnega sveta pripravili 5. DAN NACIONALNE VARNOSTI. Častni pokrovitelj dogodkov ob Dnevu nacionalne varnosti je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Dan nacionalne varnosti je organiziran z namenom informiranja in ozaveščanja javnosti o vidikih in pomenu varnosti v sodobni družbi ter povezovanju različnih institucij in strokovnjakov na področju obrambe in varnosti v naši državi. Na 1. Dnevu nacionalne varnosti 2016 je bila osrednja tema izzivi nacionalne varnosti po 25. letih samostojnosti Republike Slovenije, na drugem 2017 grožnje nacionalni varnosti in odziv države, na tretjem 2018 sedanjost in prihodnost Slovenske vojske, na četrtem 2019 pa zagotavljanje notranje varnosti naše države. Tokratni, 5. Dan nacionalne varnosti, je posvečen zaščiti in reševanju oziroma sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Republiki Sloveniji. Ta sistem je namenjen zagotavljanju varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Na okrogli mizi z naslovom »Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami – česa smo se naučili v zadnjih treh desetletjih?« bomo predstavili vlogo in izkušnje institucij in posameznikov v tem sistemu ter iskali rešitve za izzive pri njihovem delovanju. 5. Dan nacionalne varnosti se je nadaljeval tudi naslednji dan, 13. oktobra, s serijo predavanj za strokovno in laično javnost ter za mlade o različnih varnostnih tematikah. Zbrane so uvodoma nagovorili: Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS, izr. prof. dr. Andrej Sotlar, dekan Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, prof. dr. Iztok Prezelj, dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Aleš Hojs, minister za notranje zadeve in Uroš Lampret, državni sekretar, Ministrstvo za obrambo. 

Ob koncu so podelili priznanja leta 2020 na področju nacionalne varnosti. Prejeli so jih:Uroš Jakomin - Policija, Tadej Ščančar - Slovenska vojska, Edvard Kodrun - varnostnik, Gasilsko društvo Idrija, poveljnik Andrej Bezeljak in reševalec nujne medicinske pomoči - Tanja Doljak Milost.

12. 10. 2021

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 18. Nov 2021 at 22:18

53 ogledov

Državni svetniki zahtevajo ponovno odločanje o noveli zakona o lekarniški dejavnosti
Zahtevo za odložilni veto na novelo zakona o lekarniški dejavnosti je predlagala Interesna skupina delodajalcev s prvopodpisanim Igorjem Antauerjem. Predlagatelji pobude za odložilni veto so ob tem opozorili, da se z dopolnitvijo zakona vzpostavlja neenakopravnost deležnikov na trgu, s tem pa tudi krši ustavno določeno svobodno gospodarsko pobudo. Sprejeta ureditev v neenak položaj postavlja tudi lokalne skupnosti, zlasti manjše lokalne skupnosti. Po mnenju predlagateljev bi uveljavitev sprejete rešitve povzročila nižanje standardov oskrbe, ki jih med drugim določata tako Zakon o zdravilih kot tudi evropske direktive. Državni svetniki so s 14 glasovi za in 10 glasovi proti zahtevo za ponovno odločanje poslank in poslancev Državnega zbora o noveli potrdili. Državni zbor je na 26. redni seji sprejel Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o lekarniški dejavnosti, ki ga je v zakonodajni postopek posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Dušanom Verbičem. Novela predvideva dopolnitev 26. člena, ki določa, da lahko pod določenimi pogoji javni lekarniški zavod ali samoupravna lokalna skupnost ustanovita organizacijo, katere temeljna dejavnost je dobava zdravil.  Veljavni 26. člen prepoveduje t. i. vertikalne lastniške oz. kapitalske povezave v obe smeri. Tako izvajalci lekarniške dejavnosti ne smejo ustanavljati, voditi ali nadzirati npr. pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost proizvodnje ali prometa na debelo z zdravili, prav tako pa npr. pravne osebe, ki opravljajo dejavnost prometa z zdravili na debelo, ne smejo imeti v lasti deležev v kapitalu ali drugih naložb v pravnih osebah, ki opravljajo lekarniško dejavnost. Na podlagi sprejete dopolnitve 26. člena bi tako še vedno ostala prepoved ustanavljanja pravnih oseb, ki opravljajo lekarniško dejavnost npr. s strani pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost proizvodnje ali prometa na debelo z zdravili, prav tako pa "organizacije", katerih temeljna dejavnost je dobava zdravil, še vedno ne bi smele ustanavljati zasebnih lekarn. Takšno organizacijo bi lahko ustanovil le javni lekarniški zavod ali samoupravna lokalna skupnost, prav to pa vzpostavlja neenakopravnost deležnikov na trgu, s tem pa tudi krši ustavno določeno svobodno gospodarsko pobudo. Taka ureditev pa v neenak položaj postavlja tudi lokalne skupnosti, saj manjše lokalne skupnosti ne bodo v stanju zagotoviti virov za ustanovitev in delovanje svoje lastne organizacije za preskrbo z zdravili. Prav zaradi tega so predlagani rešitvi nasprotovali Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje zasebnih lekarn, Trgovinska zbornica Slovenije – Sekcija veletrgovcev z zdravili, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ter Združenje delodajalcev Slovenije. V okviru obravnave novele na 16. redni seji Odbora DZ za zdravstvo, 30. septembra 2021, so rešitvi nasprotovali tudi pristojna Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, Vlada Republike Slovenije, Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Lekarniška zbornica Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije ... Enostranski možnosti vzpostavitve kapitalske lastniške povezave je z vidika varstva konkurence nasprotovala tudi Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence. V okviru druge obravnave novele je k dopolnjenem predlogu zakona podal svoje mnenje tudi Državni svet, ki dopolnjenega predloga zakona ni podprl, saj je v predlogu prepoznal poskus prevlade interesov kapitala nad interesom zaščite zdravja prebivalstva ter grožnjo delovanju celotne javne lekarniške mreže. Predlagatelji odložilnega veta ugotavljajo, da bi uveljavitev sprejete rešitve povzročila nižanje standardov oskrbe, ki jih med drugim določata tako Zakon o zdravilih kot tudi evropske direktive. Sprejeta novela tako predstavlja tudi kršitev evropske zakonodaje. 27. 10. 2021

Thu, 18. Nov 2021 at 22:15

49 ogledov

Intervju: Igor Antauer
Igor Antauer je državni svetnik, ki že dva mandata zastopa interese delodajalcev, predvsem mikro in malih. V VI. mandatu je vodja Interesne skupine delodajalcev. Igor Antauer Vpr.: V Sloveniji vlada vsesplošno mnenje o preveliki davčni obremenjenosti dela kot kapitala. Vidne posledice so po zato njun »beg«, pri čemer gre verjetno za dve plati ene in iste problematike. V Državnem svetu smo imeli konec avgusta letos na temo bega možganov odmeven posvet. Pojav je močno povezan s spremembami v gospodarstvu in dolgoročno vpliva na razvoj celotne družbe, saj bežijo predvsem ljudje, ki ustvarjajo dodano vrednost. Sta naša država in tudi naše gospodarstvo naredila dovolj, da se ta trend zaustavi? Pri kapitalu je situacija taka, da ta pravzaprav ne beži, ampak k nam prihaja in kupuje že formirana podjetja s formiranim trgom in produkti, medtem ko greenfield investicij skorajda ni. Ko pa gre za beg možganov, gre pri tem za dva problema. Prvi je, da je delo pri nas v primerjavi z drugimi evropskimi državami obdavčeno nadpovprečno in progresivno, drugi problem pa so razvojne možnosti posameznikov. Plača je sicer eden od motivov, a ne glavni razlog za odhod. Pomembnejši je občutek, da so drugje večje razvojne možnosti v smislu izobrazbe in napredovanj. V resnici gre za kompleksno vprašanje. Pri nas je izobraževanje financirano z nacionalnimi sredstvi, večinoma z davki. Vsaka delovna visokokvalificirana oseba, ki odide na delo v tujino, in vsak »izvoz« takega delavca, pomeni slovensko investicijo v tujo državo. Tako npr. zdravnik s specializacijo po nekih ocenah stane družbo približno 300.000 evrov. Že pred leti sem kot član svetovalne skupine evropske komisije za delavce migrante izzval nekatere kolege, da bi sprožili vprašanje o uvedbi vaučerjev za »nakup« visokokvalificiranih strokovnjakov in na tej podlagi plačilo odškodnine državi, ki je tako osebo izobrazila. Ko smo pobudo naslovili na komisijo so bili proti takemu sistemu predvsem Nemci, Francozi, Nizozemci in Angleži. Dejstvo pa je, da ne gre le za odliv možganov temveč tudi kapitala, ki je bil investiran v nekoga, ki se je leta in leta izobraževal. Seveda strokovnjakom ne moremo preprečiti odhoda, saj bi bilo to neustavno in proti človekovim pravicam, a zahteva, da bi nekdo plačal oz. vrnil družbi to, kar je v njega investirala, je lahko neka rešitev. Ker pa je to vendarle nekakšna grožnja, bi bilo pri reševanju tega problema bolje prvenstveno izhajati iz vprašanja, kakšen je odnos do teh ljudi in kako jim omogočiti prosperiteto, tudi kadrovsko napredovanje doma. Tukaj vidim velik problem tudi v tem, da Slovenija spada med tiste države, ki kažejo po anketi OECD najmanjšo željo po vseživljenjskem učenju zaposlenih, in sicer manj kot 20 %, kar je zelo skrb zbujajoče. Vpr.: Naše gospodarstvo se sooča s pomanjkanjem kompetentnih kadrov. Kot ste izpostavili v enem od svojih vprašanj oz. pobud v Državnem svetu, bi si v marsičem lahko pomagali tudi s poenostavitvijo birokratskih postopkov. Birokratske ovire v najožjem pomenu besede niso razbremenitev davkov. Naši delavci v relativno primerljivih bruto plačah dobijo neto bistveno manj in tu je problem predvsem za kadre v višjih kategorijah, kjer pridejo nato pri dohodnini skoraj na 52 odstotkov. Tu je verjetno vprašanje, kako je s socialno kapico, dejstvo pa je, da država v pokojninsko blagajno, ker se ne zbere dovolj denarja, doplačuje med 800 milijoni in milijardo 200 milijoni evrov, zdravstvena blagajna je tako ali tako na meji rentabilnosti, z zakonodajo o dolgotrajni oskrbi pa se bojim, da se bo to razmerje le še poslabšalo. Že v 80-ih letih prejšnjega stoletja smo v okviru posebne komisije, ki jo je vodil prof. Ude, takratni minister za zakonodajo, v detajle analizirali, kje vse bi bilo mogoče zmanjšati birokratske postopke. Vendar so bili to časi, ko še nismo poznali digitalizacije. Danes pa, ko se nahajamo v dobi digitalizacije, menim, da smo šli v popolnoma napačno smer, to je v digitalizacijo, ki je bila sama sebi namen, namesto da bi bila uporabniku v korist. V nekakšni gonji, da bi pokazali koliko računalnikov in pripadajoče opreme imamo, koliko kilometrov optičnih kablov smo napeljali smo pozabili, da je digitalizacija zgolj orodje uporabnikov. Ne samo v gospodarskih procesih, temveč tudi v javni komunikaciji. Bili smo preprosto nepripravljeni, brez kakršnegakoli strateškega koncepta. In srž problema pri poenostavljanju vseh birokratskih postopkov, od zdravstvenih, šolskih, socialnih itd. je prav v tem, da še vedno nimamo integralnega informacijskega sistema. To, kar imamo, so parcialne rešitve. Zaradi nekompetentnosti kupca (javnih institucij) in nestrateškega razmišljanja uspejo ponudniki IT storitev marsikdaj podtakniti rešitve, ki niso celovite. In jasno je treba povedati, da po nekaterih podatkih naša javna uprava v najširšem smislu porabi na leto zgolj za vzdrževanje informacijskih sistemov 100 milijonov evrov, ob tem pa ti še vedno ne dosegajo povezljivosti, ne dosegajo enakega upravljanja, ne dosegajo informacijskih standardov, ki bi bili uporabni pri vseh. Od Davčne uprave, Zavoda za zdravstveno zavarovanje, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstvenih domov, zdravnikov, socialnih pravic itd. In to je tisto, kar nas ovira pri razvoju. Gre za zadovoljevanje dnevnih zahtev in potreb prebivalcev in vseh drugih, ki pri nas delajo in živijo. Kaj bo torej prinesla zakonodaja o debirokratizaciji? Ta se nanaša predvsem na problematiko, vezano na davčne postopke. Tudi Zakon o delovnih razmerjih je zapleten. Povsem dobro ima sicer urejene pravice, a te pravice so tako nestandardne, da kadrovski delavci ali pa mikro in mali podjetniki, ki jih je skoraj 99 %, ne vedo, kakšen bo končni izid, saj so postopki zapleteni in zelo težko izvedljivi. Ureditev bi morala biti preprosta za uporabnike. Tako bi delodajalec in delavec natančno vedela, pri čem sta in kaj morata storiti, če nekdo krši zakonodajo. Vsekakor pozdravljam vsak poskus debirokratizacije, vendar je dejstvo, da je Zakon o debirokratizaciji usmerjen bolj v davke, čeprav so se nekateri postopki, predvsem kar zadeva področje okolja, ki so bili zelo rigidni, že popravili. Debirokratizacija mora biti trajna naloga, mora biti proces in ne le ena od nalog neke posamezne vlade. Vpr.: Dobro leto smo priča novi resničnosti sveta, ki jo kroji epidemija covid-19. Postavila nas je pred mnoge nove izzive. Kako razumete ta čas? S covidom in ostalimi epidemijami se bomo morali spopadati tudi v bodoče. Morali se bomo navaditi živeti na ta način, morali bomo zmanjšati entropijo na tem področju predvsem v smislu, da bomo morali začeti poudarjati, da je skupno dobro in javna svoboda pomembnejša od svobode posameznika. Covid-19 nam je na nek način pokazal »golo kožo«, nas ustavil v točki, ko nihče nikomur več ne verjame, ko je vse le zadeva trenutnih odločitev, brez jasnih strategij in vztrajanja pri teh strategijah. Če ne vztrajaš pri strategijah oziroma jih ne popraviš, ko gre kaj narobe, bodo tisti, ki so rojeni »egoti« iskali načine, da se teh strategij ne bodo držali. In človeška narava je žal pač taka. Zato mora tisti, ki je močnejši, in to je v tem primeru država, takega posameznika prepričati. In če ga ne more prepričati na podlagi izmenjave mnenj, da je s tem kršena svoboda drugih, je treba preprečiti, da postane svoboda odločitev posameznika. Vpr.: V Državnem svetu se srečujejo interesi delodajalcev in delojemalcev. Velikokrat slišimo, kako eni in drugi opozarjate na pomen socialnega dialoga med partnerji. Kako v Državnem svetu sodelujete delodajalci in delojemalci? V Državnem svetu delojemalci in delodajalci sodelujemo bistveno bolje kot na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Seveda je jasno, da tam, kjer so interesi diametralno različni, sodelovanja ni, ker seveda vsak poskuša uveljaviti svoje interese, tj. interese tistih, ki jih zastopa. Vendar pa se v Državnem svetu, ko gre za splošna vprašanja delovanja države pa tudi nekatera, ki se tičejo trga dela in delovnih razmerij, lažje uskladimo, kot smo se usklajevali v času, ko sem bil še sam član ESS. Tako da mislim, da bi bilo dobro, če bi prenesli dobre izkušnje iz dela Državnega sveta tudi v delo ESS. Moje izkušnje iz sodelovanja v ESS tudi kažejo, da se je država postavljala v vlogo nekega arbitra, kar je posledično povzročilo nezaupanje med delojemalci in delodajalci. Nekatere rešitve, ki so šle v škodo delodajalcev, so bile dogovorjene celo »na ulici« oziroma bile pospremljene z nekimi obljubami in šle tudi mimo socialnega dialoga. Gradnja zaupanja je zagotovo dolgotrajen proces, medtem ko zaupanje lahko izgubiš ekstremno hitro, praktično v nekaj minutah. Vpr.: Letos praznujemo 30. letnico nastanka naše samostojne države. Sanje mnogih državljanov ob osamosvojitvi so bile, da bi naša država postala nekakšna mala Švica na robu Balkana, država uspešnega gospodarstva in visokega standarda državljanov, skratka blagostanja za vse. Kako ocenjujete prehojeno tridesetletno pot kot gospodarstvenik in kako kot državljan? Kot gospodarstvo smo nekaj zadev v tem času zamudili. Zamudili smo jih predvsem z divjo privatizacijo, zamudili smo jih s tem, ker v nekem vmesnem obdobju nismo imeli jasnih strateških usmeritev kaj je tisto, kar bomo podpirali in promovirali, predvsem pa smo zamudili priložnost pri tako imenovanih greenfield oz. začetnih investicijah. Pri nas imamo v glavnem večino investicij na področju odkupa že obstoječih podjetij, ki so si že ustvarila svoje ime, svoj imidž in svoje trge. Izpostavljam primer Magme, ki je ena redkih greenfield investicij v Sloveniji. Menim, da smo se neustrezno obnašali. Po eni strani nas je bilo strah in ne bi radi spustili tujcev ali kapitala v državo, po drugi strani bi pa radi živeli dobro, a žal to v globalnem svetu ne gre, saj smo tudi mi del globalnega sveta. Pri »mali« Švici pa je šlo bolj za pobožne sanje. Mi Švicarji nikoli ne bomo, ker nimamo tako dolge demokratične tradicije. Vendar je dejstvo, da mi naših prednosti, ki nam jih prinaša majhnost, nismo izkoristili. Hoteli smo biti »pametni«, a v podjetništvu predvsem velja tisto, da ni pomembno kako si »pameten«, ampak koliko si uspešen. Uspešnost pa seveda nosi nova delovna mesta, nosi veliko dodano vrednost in s tem tudi blaginjo ljudi. Žal se še vedno nahajamo v fazi, ko skušamo kritizirati tiste, ki so imeli toliko poguma, da so šli na svojo pot, da gradijo svoje gospodarstvo in tvegajo svoj kapital ter svoj čas in tudi svoje zdravje, medtem ko so »heroji« tisti, ki se težko ali celo nočejo zaposliti. To ni pravo sporočilo. Seveda je v vsaki družbi nekaj takih, ki niso zaposljivi in tudi nekaj takih, ki nočejo delati. A vendar bi morali graditi na tistih, ki so uspešni, ki zaposlujejo, ki plačujejo davke in ki na ta način omogočajo plačevanje davkov in prispevkov drugim. Bojim pa se, da nam bo epidemija pustila kar nekaj posledic, vsaj kar zadeva odnose in tudi javni denar. Bojim se, da se prehitro zadolžujemo in prehitro porabljamo denar, epidemije covid-19 pa še ni konec. Vpr.: In še pogled v prihodnost - kakšno Slovenijo bi si z vaše perspektive želeli videti npr. čez prihodnjih 30 let? Iskreno upam, da bo Slovenija ostala varna, zelena, ekološko zelo močno ozaveščena, da bo ostala pogozdena, da bo imela zdravo vodo in predvsem, da bomo začeli graditi medsebojno zaupanje in tudi spoštovanje do drugačnosti. Ostajam zmerni optimist. Najlepša hvala za vaše sodelovanje.

Thu, 18. Nov 2021 at 22:11

67 ogledov

Na posvetu o izzivih kinologije v sodobni družbi
V Državnem svetu je v soorganizaciji s Kinološko zvezo Slovenije potekal posvet »Mesto kinologije v sodobni družbi – problemi in izzivi«. Sodelujoči so predstavili mesto kinologije v današnji družbi in potrebe oziroma izzive, ki jih je treba v prihodnje urediti tudi na zakonodajni ravni. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je poudaril družbeni pomen že stoletnega delovanja Kinološke zveze Slovenije, predsednik Kinološke Zveze Slovenije Štefan Šinko pa je izpostavil nekatere projekte in težave, s katerimi se Kinološka zveza Slovenije sooča pri svojem delovanju. Vidni člani Kinološke zveze Slovenije so v nadaljevanju podrobneje predstavili področja, na katerih delujejo, in podali konkretne predloge za ureditev posameznih področij. Sašo Cvek je predstavil predlog šolanja psov za življenje v urbanih okoljih na način, da se dvigne odgovornost in širi kinološka kultura med prebivalstvom in se omogoči dostopnost šolanja psov širši javnosti na način, ki psu in lastniku omogoča osnovna znanja za sobivanje v urbanem okolju. Andreja Novak je izpostavila problematiko davčne zakonodaje, ki pri obdavčitvi ne ločuje etične – ljubiteljske vzreje od komercialne vzreje in pobudo Kinološka zveza, da se tudi v slovenski zakonodaji določil prag, do katerega bi se štelo, da je vzreja ljubiteljska in od katerega naprej bi bila vzreja komercialna in obdavčena. Prof. dr. Peter Dovč je predstavil možnost šolanja psov za odkrivanje Covid-19 pozitivnih oseb, na način povezovanja kinologije z medicino in raziskovalno dejavnostjo s ciljem v kratkem času pregledati večje število ljudi (npr. na prireditvah, na letališčih) in s tem razbremeniti strokovne osebe, ki potem lahko izvedejo testiranja samo na manjšem številu oseb. Izpostavil je tudi potrebo po specializiranem kinološkem znanju v okviru visokošolskega izobraževanja. Predstavil je tudi potrebo po izrecni vključenosti reševalnih psov v sistem zaščite, reševanja in pomoči tudi na zakonodajni ravni. Ian Martin Koštomaj je predstavil pomen lovskih psov kot posrednih izvajalcev javne službe in predlagal, da se lovski psi in njihovo delovanje ustrezno opredeli v Zakonu o divjadi in lovstvu in Zakonu o zaščiti živali. Razpravljavci so izpostavili, da je treba zagotoviti možnost šolanja psov in njihovih vodnikov tudi v času izrednih razmer, kot je epidemija Covid-19 in omogočiti čim širše - morda celo brezplačno - izobraževanje, ki bi se lahko krilo iz »kinološkega evra«. Kinologija ima v Sloveniji dolgo tradicijo, je pa pred njo veliko izzivov za nadaljnje delovanje in razvoj, zato je treba izpostaviti težave in dileme in jih ustrezno urediti, da bo njeno delovanje tudi v prihodnje v dobrobit celotne družbe. Foto: Milan Skledar 7. 10. 2021

Thu, 18. Nov 2021 at 22:09

49 ogledov

Ob 5. nacionalnem dnevu varnosti podelili priznanja
Državni svet Republike Slovenije, Fakulteta za varnostne vede UM, Fakulteta za družbene vede UL in Inštitut za varnostno kulturo so v dvorani Državnega sveta pripravili 5. DAN NACIONALNE VARNOSTI. Častni pokrovitelj dogodkov ob Dnevu nacionalne varnosti je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Dan nacionalne varnosti je organiziran z namenom informiranja in ozaveščanja javnosti o vidikih in pomenu varnosti v sodobni družbi ter povezovanju različnih institucij in strokovnjakov na področju obrambe in varnosti v naši državi. Na 1. Dnevu nacionalne varnosti 2016 je bila osrednja tema izzivi nacionalne varnosti po 25. letih samostojnosti Republike Slovenije, na drugem 2017 grožnje nacionalni varnosti in odziv države, na tretjem 2018 sedanjost in prihodnost Slovenske vojske, na četrtem 2019 pa zagotavljanje notranje varnosti naše države. Tokratni, 5. Dan nacionalne varnosti, je posvečen zaščiti in reševanju oziroma sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Republiki Sloveniji. Ta sistem je namenjen zagotavljanju varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Na okrogli mizi z naslovom »Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami – česa smo se naučili v zadnjih treh desetletjih?« bomo predstavili vlogo in izkušnje institucij in posameznikov v tem sistemu ter iskali rešitve za izzive pri njihovem delovanju. 5. Dan nacionalne varnosti se je nadaljeval tudi naslednji dan, 13. oktobra, s serijo predavanj za strokovno in laično javnost ter za mlade o različnih varnostnih tematikah. Zbrane so uvodoma nagovorili: Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS, izr. prof. dr. Andrej Sotlar, dekan Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, prof. dr. Iztok Prezelj, dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Aleš Hojs, minister za notranje zadeve in Uroš Lampret, državni sekretar, Ministrstvo za obrambo.  Ob koncu so podelili priznanja leta 2020 na področju nacionalne varnosti. Prejeli so jih:Uroš Jakomin - Policija, Tadej Ščančar - Slovenska vojska, Edvard Kodrun - varnostnik, Gasilsko društvo Idrija, poveljnik Andrej Bezeljak in reševalec nujne medicinske pomoči - Tanja Doljak Milost. 12. 10. 2021

Thu, 18. Nov 2021 at 22:05

49 ogledov

Na 44. redni seji Državnega sveta podprli proračunske dokumente
Državni svet je na svoji 44. redni seji obravnaval številne pobude in vprašanja državnih svetnikov, večino razprave pa je namenil sicer obsežnim proračunskim dokumentom. Državni svet je podprl pobudo državnega svetnika Tomaža Horvata, da naj Vlada prouči možnost unovčenja BON in BON21 za kritje stroškov storitev domov za starejše. Državni svetnik Tomaž Horvat je še predlagal, da naj Vlada med upravičence do nadomestila plače zaradi karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi obveznosti varstva otroka, ki je v karanteni na domu, uvrsti tudi samozaposlene osebe. Državni svetnik Franjo Golob je na Ministrstvo za infrastrukturo naslovil pobudo, naj se v Izpitnem centru Slovenj Gradec ponovno zagotovi možnost opravljanja vozniških izpitov vseh kategorij motornih vozil ter zadostne kadrovske resurse, ki bodo kandidatom za voznika z območja Koroške omogočili nemoteno opravljanje vozniških izpitov. Prav tako je podal pobudo, naj Vlada v okviru svojih pristojnosti na NLB, d. d., naslovi predlog, da se NLB Poslovalnica Muta, ki se je zaprla 1. 10. 2021, ponovno odpre, in občanom ter gospodarskim subjektom z območja občin Muta in Vuzenica na ta način zagotovi nemoten dostop do bančnih storitev. Vlada naj tudi prouči možnost zakonske ureditve obveznosti izvajalcev javnih storitev (npr. FURS, CSD) in drugih za občane in gospodarstvo nujnih storitev (npr. bančne, poštne, lekarniške), da ohranjajo enote in izpostave tudi v manjših krajih oz. občinah. Državnega svetnika mag. Petra Požuna pa je zanimalo, na kakšen način namerava Vlada omogočiti pridobitev EU digitalnega potrdila o izpolnjevanju pogoja prebolevnosti nalezljive bolezni SARS-CoV-2 tudi tistim posameznikom, ki so trenutno zaradi odločitev svojega izbranega osebnega zdravnika postavljeni v neenakopraven položaj, saj imajo potrdilo zdravnika o prebolevnosti, nimajo pa hkratnega dokaza o pozitivnem testu na virus SARS-CoV-2 z metodo verižne reakcije s polimerazo. Kako bo Vlada ublažila cenovna nesorazmerja na trgu pridelave hrane, kjer stroški pridelave hrane strmo rastejo, odkupne cene pa stagnirajo oziroma se znižujejo kljub sočasni rasti maloprodajnih cen, ter kako bo Vlada regulirala cene na področju kmetijstva oziroma na kakšen način bo ublažila stanje, ki vodi kmetijstvo v brezizhoden položaj, v katerem kmetje dolgoročno ne bodo preživeli, pa sta bili vprašanji državnega svetnika Branka Tomažiča. Državni svet je obravnaval Predlog sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in Predlog Proračuna za leto 2023, ki ju je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Državni svet predlagana proračunska dokumenta podpira. Ob tem se zaveda, da sta predlog sprememb proračuna za leto 2022 in predlog proračuna za leto 2023 pripravljena v negotovih razmerah epidemije Covid-19 in s tem povezanim okrevanjem gospodarstva oz. v spremenljivih makroekonomskih okoliščinah. Proračunska dokumenta sta, glede na dogovor na ravni držav članic EU, pripravljena v okviru t. i. splošne odstopne klavzule od fiskalnih pravil, kar pomeni, da Evropska komisija leta 2022 Slovenije ne bo presojala v luči izpolnjevanja fiskalnih pravil. Odstopanje od fiskalnega pravila pa je treba razumeti kot začasen, razmeroma kratkoročen ukrep. Po zagotovilih Vlade je bila priprava proračuna osredotočena v postopno okrevanje po epidemiji Covid-19 tako z investicijskimi vlaganji za krepitev gospodarstva kot v smeri varovanja zdravja prebivalstva. Pozitivno se ocenjuje tudi ukrepe na področju zdravstva in socialnega varstva, kjer so med drugim rezervirana tudi sredstva na podlagi Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je v trenutno v zakonodajnem postopku. V delu, ki se nanaša na področje kmetijstva, se sredstva, glede na sprejeti proračun za leto 2022, skupno povečujejo za 86,4 mio evrov, ker v sprejetem proračunu ni bilo načrtovanih sredstev  EU, saj zanje še ni bilo sprejetih evropskih pravnih podlag. Državni svet ponovno izpostavlja, da je bilo kmetijstvu kot tudi gospodarstvu nasploh v okviru Načrta za okrevanje in odpornost dodeljeno premalo sredstev. Glede na kritično stanje v kmetijstvu tudi sredstva v okviru Predloga Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027 niso zadostna. Financiranje načrtovanih investicij s proračunskimi sredstvi se dopolnjuje s sredstvi občin in sredstvi EU. Državni svet je bil seznanjen, da predlog sprememb proračuna za 2022 in predlog proračuna  za leto 2023 upoštevata sklenjen Dogovor o višini povprečnine za leti 2022 in 2023, pri čemer bo treba prek finančne izravnave zagotoviti dodatnih 4,2 mio evrov. Z dvigom povprečnine bodo občine prejele za 37,4 mio evrov več, kot če do povišanja povprečnine ne bi prišlo. Največji obseg sredstev iz naslova tekočih transferov je načrtovan za uravnoteženje razvitosti občin, in sicer 79,5 mio evrov v letu 2022 ter 79,7 mio evrov v letu 2023. V nasprotju s predhodnimi proračuni obravnavana proračunska dokumenta nakazujeta bistveno večje razumevanje aktualne Vlade za delovanje slovenskih občin in njihovo financiranje. Državni svet podpira tudi Predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023. S predlogom zakona se predlaga uzakonitev rešitev, ki bodo omogočile tekoče in nemoteno izvrševanje proračunov države za leti 2022 in 2023, izvajanje nalog proračunskih uporabnikov in učinkovito porabo evropskih sredstev za projekte iz Načrta za okrevanje in odpornost. Državni svet podpira predlog zakona, ki upošteva višino povprečnine za naslednji dve leti v višini, kot jo je Vlada dogovorila z reprezentativnimi združenji občin. Prav tako Državni svet izraža vsebinsko podporo skupnemu predlogu Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije za dopolnitev predloga zakona z novim 58.a členom na način, da bi bile občine v prihodnjih dveh letih upravičene do višjega obsega sredstev za uravnoteženje razvitosti občin oz. v višini 8 % skupne primerne porabe občin.  Državni svet predlaga, da se v letih 2022 in 2023 na enak način kot pokojnine uskladita tudi dodatek za pomoč in postrežbo ter zneski invalidnine. Državni svet meni, da je ob nedavnem rednem in izrednem usklajevanju pokojnin in drugih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter ob letošnji visoki rasti cen in življenjskih stroškov smiselno, da se uskladi tudi tiste prejemke iz ZPIZ-2, ki jih usklajevanje ni zajelo. Kot izhaja iz določil zakonskega predloga, se število zaposlenih v javnem sektorju s kadrovskimi načrti povečuje. Opozorjeno je bilo, da je v določenih delih javne uprave glede povečevanja števila zaposlenih nujna velika pazljivost in da bi na podlagi predhodno opravljene analize veljalo določiti pravilno razmerje med zaposlenimi v gospodarstvu in javni upravi. Državni svet je obravnaval Dopolnjen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru po skrajšanem postopku predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Dušanom Verbičem. Državni svet dopolnjenega predloga zakona ne podpira. Državni svet ugotavlja, da je predlagatelj v prvotni različici predloga zakona želel urediti področje lekarniške dejavnosti na primarni ravni tako, da bi bil vsem uporabnikom omogočen dostop do storitev lekarniške dejavnosti pod enakimi pogoji. Navedeni cilj je zasledoval s predlagano novo opredelitvijo pojma gravitacijskega območja, ob upoštevanju dnevnih in sezonskih migrantov pri določanju lekarniške mreže. Državni svet ugotavlja, da je podporo predlogu zakona v njegovi prvotni različici  izrazilo zgolj Združenje mestnih občin Slovenije, medtem ko so mu nasprotovali  Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani, Lekarniška zbornica Slovenije, Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, Slovensko farmacevtsko društvo, Razširjeni strokovni kolegij za lekarniško farmacijo, Združenje zdravniških organizacij (vključuje Zdravniško zbornico Slovenije, Zdravniško društvo, Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov ter FIDES), Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije – Sekcija veletrgovcev z zdravili, Skupnost občin Slovenije in Ekonomsko-socialni svet). Opozorjeno je bilo tudi na to, da v pripravo njegove vsebine stroka ni bila vključena. Državni svet ugotavlja, da bi se s predlaganimi spremembami ZLD-1 v bistveni meri poseglo v ureditev lekarniške dejavnosti in s tem v zadovoljevanje javnih potreb. Predlagane spremembe bi lahko imele škodljive posledice tudi na zdravje ljudi, in sicer zaradi povečane porabe zdravil kot posledice ščitenja interesov proizvajalcev zdravil in veletrgovcev z zdravili v lekarnah, namesto da bi se zagovarjalo javni interes, to je pravilno in racionalno uporabo zdravil. S predlaganimi spremembami bi se zmanjšal tudi vpliv Ministrstva za zdravje in stanovskih organizacij ter nekaterih občin na to, da se v okviru lekarniške dejavnosti, ki je del zdravstvene dejavnosti, prepreči morebitne anomalije pri preskrbi prebivalcev z zdravili. Državni svet opozarja tudi na to, da bi se v primeru zakonsko dane možnosti vzpostavitve vertikalnih povezav v verigi zdravil dostopnost do zdravil po oceni večine deležnikov v sistemu poslabšala, kar bi bilo lahko kritično zlasti pri zagotavljanju dostopnosti dragih, npr. bioloških zdravil, ki so za marsikaterega posameznika vez z življenjem in ki so mu zdaj dostopna v 24 urah. Državni svet v dopolnjenem predlogu zakona prepoznava poskus prevlade interesov kapitala nad interesom zaščite zdravja prebivalstva ter grožnjo delovanju celotne javne lekarniške mreže, zato dopolnjenega predloga zakona ne podpira. Državni svet se je seznanil s 26. rednim letnim poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2020. Predlog mnenja Državnega sveta je pripravljen na podlagi Skupnega mnenja pristojne Komisije za državno ureditev in zainteresirane Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Državni svet ugotavlja, da je delovanje Varuha 2020, tako kot celotno družbo in  državo, zaznamovala epidemija Covid-19. Varuh je sicer 2020 obravnaval 6853 zadev (kar pomeni za tretjino več kot leto pred tem), od tega 3770 pobud in pri tem ugotovil 473 kršitev pravic in drugih nepravilnosti, pri čemer je šlo največkrat za kršitve enakosti pred zakonom, načela dobrega upravljanja, varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, pravne in socialne države, pravice do osebnega dostojanstva in varnosti. Varuh je poudaril, da se je celotna država 2020 srečevala z ukrepi, ki so bili sprejeti za zaščito življenj in zdravja, ki pa so močno posegli v človekove pravice in svoboščine ter jih omejili. Državni svet v zvezi s poročilom Varuha izpostavlja področje invalidskega varstva, ki mu je v zadnjih dveh letih Varuh posvetil občutno več pozornosti kot v preteklih mandatih, kar je pohvalno. Napredek na nekaterih področjih je opazen, vendar pa je za posameznika, ki občuti določeno kršitev njegovih pravic, ključnega pomena, da se mu jih čim prej prizna oziroma najde konkretno rešitev. Posledično Državni svet poziva vse državne organe, da se aktivno vključijo v razrešitev problematik, na katere opozarja Varuh v zvezi s kršitvami človekovih pravic invalidov, saj se bo s tem lahko v pomembni meri izboljšalo kakovost njihovega življenja. Državni svet se je seznanil s Poročilom o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2020, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada. Državni svet ugotavlja, da se nadaljuje negativni trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev. Državni svet izpostavlja, da je bilo preteklo leto zaradi epidemije Covid-19 zelo turbulentno, kljub temu pa poročilo izkazuje pozitivne kazalce, ki so predvsem posledica dobre letine v rastlinski proizvodnji. S težavami so se soočali predvsem živinorejski trgi, ki jim je bila tudi dodeljena sektorska pomoč iz naslova epidemije Covid-19 (za rejce govedi, prašičev in drobnice ter tudi vinarjem). Državni svet meni, da je t. i. zeleno poročilo, ki se pripravlja že od leta 1993, dobro pripravljeno in pregledno strukturirano ter dobra podlaga za oblikovanje politik na področju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva. Državni svet ugotavlja, da je bilo v preteklem letu za kmetijsko politiko namenjenih 391,1 milijona EUR, kar bi bilo treba nujno upoštevati pri pripravi strateškega načrta SKP 2023–2027. Državni svet poudarja, da je treba za slovensko kmetijstvo zagotoviti dodatna sredstva v višini okoli 400 mio EUR iz državnega proračuna. Državni svet izpostavlja tudi aktualno problematiko izredno nizkega vpisa v kmetijske šole, ki je v letošnjem letu najnižji doslej. Poudarja, da je treba na ravni države in v skladu z jasno začrtano kmetijsko politiko poskrbeti za promocijo poklica ter zagotoviti ustrezen obseg sredstev za štipendije, da bodo mladi izkazali interes za poklic kmeta. Državni svet poudarja pomen digitalizacije v kmetijstvu kot pametnega podpornega sistema za odločanje v kmetijstvu. Državni svet se je seznanil s Poročilom o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2020, ki ga je pripravil Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Zaradi epidemije so se vnaprej začrtane prioritete nadzorov inšpektorata, opredeljene v programskih usmeritvah za 2020, bistveno spremenile. Spričo epidemioloških razmer je leto 2020 zaznamoval tudi povečan interes delodajalcev za opravljanje dela delavcev od doma, konec leta je delo od doma organiziralo že 20.757 delodajalcev. Hitremu porastu dela na domu se je moral prilagoditi tudi inšpektorat. V zvezi s področjem varnosti in zdravja pri delu Državni svet ponovno opozarja, da je nesprejemljivo, da pravilnik o poklicnih boleznih še vedno ni bil sprejet. Državni svet ocenjuje, da bi upoštevanje predlogov inšpektorata glede nujnih sprememb zakonodaje in podzakonskih aktov zagotovo lahko prineslo bistvene spremembe pri njegovem delu, saj slednji navedene predloge oblikuje na podlagi konkretnih ugotovitev iz prakse. Ob tem Državni svet opozarja, da se lahko rešitve na posameznih izpostavljenih kritičnih točkah zakonske in podzakonske ureditve, ki bodo dejansko učinkovite in splošno sprejete, oblikuje zgolj na podlagi ustreznega socialnega dialoga, kar se je v preteklih letih že večkrat izkazalo. Državni svet prav tako ugotavlja, da bi se s pospešeno digitalizacijo na področju delovnih razmerij in varnosti in zdravja pri delu, na podlagi boljših povezav inšpektorata s podjetji, lahko zagotovilo bistveni napredek tako pri nadzoru nad prej navedenimi področji kot tudi v zvezi s svetovalno in preventivno vlogo inšpektorata. Foto: Milan Skledar 13. 10. 2021

Thu, 18. Nov 2021 at 21:57

48 ogledov

Sprejem delegacije Evropskega parlamenta
Predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca in državna svetnica Bojana Potočan sta sprejela delegacijo Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta. Misija Evropskega parlamenta za ugotavljanje dejstev je od 13. oktobra do danes na delovnem obisku v Sloveniji, kjer preverja stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji. Evropski poslanci so se srečali s predstavniki nacionalnih oblasti, civilno družbo in mediji. V misiji sodeluje sedem evropskih poslancev iz LIBE, po eden iz vsake politične skupine, ter evropski poslanec iz odbora za proračunski nadzor. Največjo politično skupino, desnosredinsko Evropsko ljudsko stranko (EPP), zastopa Romana Tomc, vodja delegacije je Sophie in’ t Veld iz liberalne Renew, preostali člani pa so Cyrus Engerer iz socialdemokratske S&D, Tineke Strik iz vrst Zelenih, Nicolaus Fest iz skrajno desne skupine Identiteta in demokracija, Assita Kanko iz vrst zmerno evroskeptične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), Konstantinos Arvanitis iz evropske levice ter Mikulaš Peksa kot član odbora za nadzor proračuna iz vrst Zelenih. Foto: Milan Skledar 15. 10. 2021

NAJBOLJ OBISKANO

Ob 5. nacionalnem dnevu varnosti podelili priznanja