Intervju: Igor Antauer

Igor Antauer je državni svetnik, ki že dva mandata zastopa interese delodajalcev, predvsem mikro in malih. V VI. mandatu je vodja Interesne skupine delodajalcev.

Igor Antauer

Vpr.: V Sloveniji vlada vsesplošno mnenje o preveliki davčni obremenjenosti dela kot kapitala. Vidne posledice so po zato njun »beg«, pri čemer gre verjetno za dve plati ene in iste problematike. V Državnem svetu smo imeli konec avgusta letos na temo bega možganov odmeven posvet. Pojav je močno povezan s spremembami v gospodarstvu in dolgoročno vpliva na razvoj celotne družbe, saj bežijo predvsem ljudje, ki ustvarjajo dodano vrednost. Sta naša država in tudi naše gospodarstvo naredila dovolj, da se ta trend zaustavi?

Pri kapitalu je situacija taka, da ta pravzaprav ne beži, ampak k nam prihaja in kupuje že formirana podjetja s formiranim trgom in produkti, medtem ko greenfield investicij skorajda ni. Ko pa gre za beg možganov, gre pri tem za dva problema. Prvi je, da je delo pri nas v primerjavi z drugimi evropskimi državami obdavčeno nadpovprečno in progresivno, drugi problem pa so razvojne možnosti posameznikov. Plača je sicer eden od motivov, a ne glavni razlog za odhod. Pomembnejši je občutek, da so drugje večje razvojne možnosti v smislu izobrazbe in napredovanj. V resnici gre za kompleksno vprašanje. Pri nas je izobraževanje financirano z nacionalnimi sredstvi, večinoma z davki. Vsaka delovna visokokvalificirana oseba, ki odide na delo v tujino, in vsak »izvoz« takega delavca, pomeni slovensko investicijo v tujo državo. Tako npr. zdravnik s specializacijo po nekih ocenah stane družbo približno 300.000 evrov. Že pred leti sem kot član svetovalne skupine evropske komisije za delavce migrante izzval nekatere kolege, da bi sprožili vprašanje o uvedbi vaučerjev za »nakup« visokokvalificiranih strokovnjakov in na tej podlagi plačilo odškodnine državi, ki je tako osebo izobrazila. Ko smo pobudo naslovili na komisijo so bili proti takemu sistemu predvsem Nemci, Francozi, Nizozemci in Angleži. Dejstvo pa je, da ne gre le za odliv možganov temveč tudi kapitala, ki je bil investiran v nekoga, ki se je leta in leta izobraževal. Seveda strokovnjakom ne moremo preprečiti odhoda, saj bi bilo to neustavno in proti človekovim pravicam, a zahteva, da bi nekdo plačal oz. vrnil družbi to, kar je v njega investirala, je lahko neka rešitev. Ker pa je to vendarle nekakšna grožnja, bi bilo pri reševanju tega problema bolje prvenstveno izhajati iz vprašanja, kakšen je odnos do teh ljudi in kako jim omogočiti prosperiteto, tudi kadrovsko napredovanje doma. Tukaj vidim velik problem tudi v tem, da Slovenija spada med tiste države, ki kažejo po anketi OECD najmanjšo željo po vseživljenjskem učenju zaposlenih, in sicer manj kot 20 %, kar je zelo skrb zbujajoče.


Vpr.: Naše gospodarstvo se sooča s pomanjkanjem kompetentnih kadrov. Kot ste izpostavili v enem od svojih vprašanj oz. pobud v Državnem svetu, bi si v marsičem lahko pomagali tudi s poenostavitvijo birokratskih postopkov.

Birokratske ovire v najožjem pomenu besede niso razbremenitev davkov. Naši delavci v relativno primerljivih bruto plačah dobijo neto bistveno manj in tu je problem predvsem za kadre v višjih kategorijah, kjer pridejo nato pri dohodnini skoraj na 52 odstotkov. Tu je verjetno vprašanje, kako je s socialno kapico, dejstvo pa je, da država v pokojninsko blagajno, ker se ne zbere dovolj denarja, doplačuje med 800 milijoni in milijardo 200 milijoni evrov, zdravstvena blagajna je tako ali tako na meji rentabilnosti, z zakonodajo o dolgotrajni oskrbi pa se bojim, da se bo to razmerje le še poslabšalo. Že v 80-ih letih prejšnjega stoletja smo v okviru posebne komisije, ki jo je vodil prof. Ude, takratni minister za zakonodajo, v detajle analizirali, kje vse bi bilo mogoče zmanjšati birokratske postopke. Vendar so bili to časi, ko še nismo poznali digitalizacije. Danes pa, ko se nahajamo v dobi digitalizacije, menim, da smo šli v popolnoma napačno smer, to je v digitalizacijo, ki je bila sama sebi namen, namesto da bi bila uporabniku v korist. V nekakšni gonji, da bi pokazali koliko računalnikov in pripadajoče opreme imamo, koliko kilometrov optičnih kablov smo napeljali smo pozabili, da je digitalizacija zgolj orodje uporabnikov. Ne samo v gospodarskih procesih, temveč tudi v javni komunikaciji. Bili smo preprosto nepripravljeni, brez kakršnegakoli strateškega koncepta. In srž problema pri poenostavljanju vseh birokratskih postopkov, od zdravstvenih, šolskih, socialnih itd. je prav v tem, da še vedno nimamo integralnega informacijskega sistema. To, kar imamo, so parcialne rešitve. Zaradi nekompetentnosti kupca (javnih institucij) in nestrateškega razmišljanja uspejo ponudniki IT storitev marsikdaj podtakniti rešitve, ki niso celovite. In jasno je treba povedati, da po nekaterih podatkih naša javna uprava v najširšem smislu porabi na leto zgolj za vzdrževanje informacijskih sistemov 100 milijonov evrov, ob tem pa ti še vedno ne dosegajo povezljivosti, ne dosegajo enakega upravljanja, ne dosegajo informacijskih standardov, ki bi bili uporabni pri vseh. Od Davčne uprave, Zavoda za zdravstveno zavarovanje, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstvenih domov, zdravnikov, socialnih pravic itd. In to je tisto, kar nas ovira pri razvoju. Gre za zadovoljevanje dnevnih zahtev in potreb prebivalcev in vseh drugih, ki pri nas delajo in živijo. Kaj bo torej prinesla zakonodaja o debirokratizaciji? Ta se nanaša predvsem na problematiko, vezano na davčne postopke. Tudi Zakon o delovnih razmerjih je zapleten. Povsem dobro ima sicer urejene pravice, a te pravice so tako nestandardne, da kadrovski delavci ali pa mikro in mali podjetniki, ki jih je skoraj 99 %, ne vedo, kakšen bo končni izid, saj so postopki zapleteni in zelo težko izvedljivi. Ureditev bi morala biti preprosta za uporabnike. Tako bi delodajalec in delavec natančno vedela, pri čem sta in kaj morata storiti, če nekdo krši zakonodajo. Vsekakor pozdravljam vsak poskus debirokratizacije, vendar je dejstvo, da je Zakon o debirokratizaciji usmerjen bolj v davke, čeprav so se nekateri postopki, predvsem kar zadeva področje okolja, ki so bili zelo rigidni, že popravili. Debirokratizacija mora biti trajna naloga, mora biti proces in ne le ena od nalog neke posamezne vlade.


Vpr.: Dobro leto smo priča novi resničnosti sveta, ki jo kroji epidemija covid-19. Postavila nas je pred mnoge nove izzive. Kako razumete ta čas?

S covidom in ostalimi epidemijami se bomo morali spopadati tudi v bodoče. Morali se bomo navaditi živeti na ta način, morali bomo zmanjšati entropijo na tem področju predvsem v smislu, da bomo morali začeti poudarjati, da je skupno dobro in javna svoboda pomembnejša od svobode posameznika. Covid-19 nam je na nek način pokazal »golo kožo«, nas ustavil v točki, ko nihče nikomur več ne verjame, ko je vse le zadeva trenutnih odločitev, brez jasnih strategij in vztrajanja pri teh strategijah. Če ne vztrajaš pri strategijah oziroma jih ne popraviš, ko gre kaj narobe, bodo tisti, ki so rojeni »egoti« iskali načine, da se teh strategij ne bodo držali. In človeška narava je žal pač taka. Zato mora tisti, ki je močnejši, in to je v tem primeru država, takega posameznika prepričati. In če ga ne more prepričati na podlagi izmenjave mnenj, da je s tem kršena svoboda drugih, je treba preprečiti, da postane svoboda odločitev posameznika.

Vpr.: V Državnem svetu se srečujejo interesi delodajalcev in delojemalcev. Velikokrat slišimo, kako eni in drugi opozarjate na pomen socialnega dialoga med partnerji. Kako v Državnem svetu sodelujete delodajalci in delojemalci?

V Državnem svetu delojemalci in delodajalci sodelujemo bistveno bolje kot na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Seveda je jasno, da tam, kjer so interesi diametralno različni, sodelovanja ni, ker seveda vsak poskuša uveljaviti svoje interese, tj. interese tistih, ki jih zastopa. Vendar pa se v Državnem svetu, ko gre za splošna vprašanja delovanja države pa tudi nekatera, ki se tičejo trga dela in delovnih razmerij, lažje uskladimo, kot smo se usklajevali v času, ko sem bil še sam član ESS. Tako da mislim, da bi bilo dobro, če bi prenesli dobre izkušnje iz dela Državnega sveta tudi v delo ESS. Moje izkušnje iz sodelovanja v ESS tudi kažejo, da se je država postavljala v vlogo nekega arbitra, kar je posledično povzročilo nezaupanje med delojemalci in delodajalci. Nekatere rešitve, ki so šle v škodo delodajalcev, so bile dogovorjene celo »na ulici« oziroma bile pospremljene z nekimi obljubami in šle tudi mimo socialnega dialoga. Gradnja zaupanja je zagotovo dolgotrajen proces, medtem ko zaupanje lahko izgubiš ekstremno hitro, praktično v nekaj minutah.

Vpr.: Letos praznujemo 30. letnico nastanka naše samostojne države. Sanje mnogih državljanov ob osamosvojitvi so bile, da bi naša država postala nekakšna mala Švica na robu Balkana, država uspešnega gospodarstva in visokega standarda državljanov, skratka blagostanja za vse. Kako ocenjujete prehojeno tridesetletno pot kot gospodarstvenik in kako kot državljan?

Kot gospodarstvo smo nekaj zadev v tem času zamudili. Zamudili smo jih predvsem z divjo privatizacijo, zamudili smo jih s tem, ker v nekem vmesnem obdobju nismo imeli jasnih strateških usmeritev kaj je tisto, kar bomo podpirali in promovirali, predvsem pa smo zamudili priložnost pri tako imenovanih greenfield oz. začetnih investicijah. Pri nas imamo v glavnem večino investicij na področju odkupa že obstoječih podjetij, ki so si že ustvarila svoje ime, svoj imidž in svoje trge. Izpostavljam primer Magme, ki je ena redkih greenfield investicij v Sloveniji. Menim, da smo se neustrezno obnašali. Po eni strani nas je bilo strah in ne bi radi spustili tujcev ali kapitala v državo, po drugi strani bi pa radi živeli dobro, a žal to v globalnem svetu ne gre, saj smo tudi mi del globalnega sveta. Pri »mali« Švici pa je šlo bolj za pobožne sanje. Mi Švicarji nikoli ne bomo, ker nimamo tako dolge demokratične tradicije. Vendar je dejstvo, da mi naših prednosti, ki nam jih prinaša majhnost, nismo izkoristili. Hoteli smo biti »pametni«, a v podjetništvu predvsem velja tisto, da ni pomembno kako si »pameten«, ampak koliko si uspešen. Uspešnost pa seveda nosi nova delovna mesta, nosi veliko dodano vrednost in s tem tudi blaginjo ljudi. Žal se še vedno nahajamo v fazi, ko skušamo kritizirati tiste, ki so imeli toliko poguma, da so šli na svojo pot, da gradijo svoje gospodarstvo in tvegajo svoj kapital ter svoj čas in tudi svoje zdravje, medtem ko so »heroji« tisti, ki se težko ali celo nočejo zaposliti. To ni pravo sporočilo. Seveda je v vsaki družbi nekaj takih, ki niso zaposljivi in tudi nekaj takih, ki nočejo delati. A vendar bi morali graditi na tistih, ki so uspešni, ki zaposlujejo, ki plačujejo davke in ki na ta način omogočajo plačevanje davkov in prispevkov drugim. Bojim pa se, da nam bo epidemija pustila kar nekaj posledic, vsaj kar zadeva odnose in tudi javni denar. Bojim se, da se prehitro zadolžujemo in prehitro porabljamo denar, epidemije covid-19 pa še ni konec.

Vpr.: In še pogled v prihodnost - kakšno Slovenijo bi si z vaše perspektive želeli videti npr. čez prihodnjih 30 let?

Iskreno upam, da bo Slovenija ostala varna, zelena, ekološko zelo močno ozaveščena, da bo ostala pogozdena, da bo imela zdravo vodo in predvsem, da bomo začeli graditi medsebojno zaupanje in tudi spoštovanje do drugačnosti. Ostajam zmerni optimist.

Najlepša hvala za vaše sodelovanje.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 18. Apr 2022 at 13:29

114 ogledov

Ob podpori zakonu o varstvu okolja tudi opozorilo, da sam zakon ne more odpraviti vseh težav
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 78. Seji obravnavala Predlog zakona o varstvu okolja, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Komisija je podprla predlog zakona in menila, da predviden nov sistem ravnanja z odpadki, za katerega velja proizvajalčeva razširjena odgovornost (PRO), predstavlja pomemben korak pri ureditvi večletnih nevzdržnih razmer na področju ravnanja z odpadki, pri čemer se moramo tudi zavedati, da sam zakon ne more odpraviti vseh težav. Komisija se je strinjala s stališčem Komunalne zbornice Slovenije, da bi morali pred uvedbo stroškovno dražjega kavcijskega sistema najprej izkoristiti že uveljavljen sistem zbiranja odpadkov ter prednosti predvidenega sistema PRO ter kavcijski sistem vzpostaviti šele takrat, če država ne bo uspešna pri uresničevanju zavez na področju odpadkov. Komisija je poudarila pomembnost zapiranja masnih tokov odpadkov znotraj območja Slovenije. V okviru koncepta krožnega gospodarstva bi morali vzpostaviti finančno bolj vzdržen sistem, ki zagotavlja čim krajše poti masnih tokov odpadkov in uporabo odpadkov, ki nastanejo in se zbirajo v Sloveniji, kot vir surovin v domačem okolju. Komisija je menila, da bi bilo primerno, da bi zakonsko uredili obvezno uporabo bolj kakovostne plastike, ki jo je možno večkrat in lažje reciklirati. Če to ni možno, pa je najmanj, kar lahko država stori, da predpiše obvezno seznanjanje potrošnikov o kakovosti plastične embalaže kupljenega izdelka. Na ta način bi lahko potrošnike spodbujali k bolj trajnostni potrošnji in izbiri izdelkov z okoljsko bolj prijazno embalažo. Ob podpori predlogu zakona je bil izražen tudi dvom o možnem izboljšanju stanja in s tega vidika tudi podana pobuda, da bi Slovenija, ki ima izjemno bogato naravo in visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, delovala bolj proaktivno ter kot prva država v Evropi in na svetu prepove uporabo vsakršne plastične embalaže, ki se jo lahko nadomesti z okolju bolj prijazno embalažo. vir slike: permatree.org

Mon, 18. Apr 2022 at 13:28

105 ogledov

Za večjo prometno varnost smiselno povečati število obcestnih počivališč ob regionalnih cestah
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 78. seji obravnavala Predlog zakona o cestah, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Komisija je podprla predlog zakona in ni imela vsebinskih pripomb na predlagane zakonodajne rešitve, izpostavila pa je odprta vprašanja glede oglaševanja ob državnih cestah, pomanjkanja obcestnih počivališč ter neustreznosti projektiranja nekaterih cestnih objektov. Komisija je opozorila na pomanjkanje obcestnih počivališč oz. urejenih prostorov za počitek ob regionalnih cestah pred večjimi mednarodnimi mejnimi prehodi s Hrvaško, kar se kot problematično izkazuje vsako leto v času poletne turistične sezone. Še posebej se je ta problem povečal v času vzpostavitve posebnega režima prehajanja državne meje s Hrvaško med epidemijo Covid-19, ko je postal tok prometa še počasnejši, na cestah pred mejnimi prehodi pa so nastajali veliki prometni zastoji in s tem večje prometne obremenitve voznikov. Komisija je menila, da bi morali z vidika zagotavljanja večje prometne varnosti ob regionalnih cestah postaviti več obcestnih počivališč, pri čemer je treba zgraditi tako nova počivališča kot posodobiti stara in tudi odpraviti ovire, zaradi katerih je marsikatero počivališče nedostopno. Komisijo je tudi zanimalo, ali se kakorkoli spreminja obstoječa zakonska ureditev oglaševanja ob državnih cestah, saj so bile v preteklosti večkrat dane pobude o zaostritvi oglaševalskih posegov ob državnih cestah. V zvezi s tem smo dobili pojasnilo, da je predlagatelj sicer ob pripravi predloga zakona razmišljal, da bi se ob državnih cestah izven naselja oglaševanje prepovedalo še 50 metrov od varovalnega pasu, vendar je bil v vmesnem času sprejet Zakon o urejanju prostora, ki je prepovedal oglaševanje na površinah zunaj poseljenih območij, npr. na kmetijskih, vodnih ali gozdnih površinah. Komisija je ob obravnavi predloga zakona opozorila tudi na primere neustreznega projektiranja cestnih objektov, saj imamo nadvoze brez kolesarskih stez in pločnikov ali krožišča na glavni cesti I. reda z le enim voziščem, ki je preozkih dimenzij in zato ne omogoča varne vožnje udeležencev cestnega prometa. 2 vir slike: wikipedia

Mon, 18. Apr 2022 at 13:26

111 ogledov

Zelena luč ukrepom za omilitev posledic visokih cen energentov
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 22. izredni seji obravnavala in podprla Predlog zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku predložila Vlada. Komisija je podprla predlog zakona, s katerim je želel predlagatelj prebivalcem, katerih materialno stanje je zaradi visokih cen energentov ogroženo, zagotoviti pomoč v obliki različnih začasnih ukrepov. Komisiji je bila zelo podrobno predstavljena vsebina predlaganih zakonskih rešitev, na katere ni imela pripomb. Po njenem mnenju je treba prizadetim gospodinjstvom v teh zaostrenih cenovnih razmerah na energetskem trgu, zaradi katerih se socialne stiske ljudi le še bolj povečujejo, čim prej ponuditi pomoč in tako omiliti posledice visokih cen energentov. V luči operativnosti novega plinovoda Severni tok 2, ki bi lahko imel pomembno vlogo pri omilitvi energetske krize v Evropi in vzpostavitvi bolj predvidljivih razmer ter cenovne stabilnosti, se je komisija glede na evropsko odvisnost od ruskega plina tudi spraševala, ali je sedanja energetska krizna situacija posledica ukrajinske krize ali pa ima ukrajinska kriza za cilj zaostritev energetske krize. vir slike: wikimedia

Mon, 18. Apr 2022 at 13:25

110 ogledov

Ob sistemski poenostavitvi postopkov umeščanja objektov v prostor je potrebno več proaktivne miselnosti
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se je na 77. seji seznanila s Poročilom o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest za leto 2020, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in DARS, d.d. so ob tem odgovarjali na številna vprašanja in dileme članov komisije. V luči prometne preobremenjenosti ljubljanskega cestnega obroča, še posebej v času dnevnih konic in turistične sezone, je komisija opozorila, da za razbremenitev prometnega omrežja v Ljubljani in njeni okolici ne zadoščajo le ukrepi na vpadnih cestah, ampak je treba čim prej razbremeniti sam ljubljanski avtocestni obroč. Komisija se je spraševala, zakaj nam doslej še ni uspelo uresničiti zastavljenih projektov za izboljšanje pretočnosti tranzitnega prometa proti sosednji Hrvaški, ki se danes v času visoke turistične sezone preusmerja na regionalne in lokalne ceste, kar negativno vpliva na stanje okolja in zdravje lokalnega prebivalstva. Če bi že imeli zgrajene ustrezne plačljive cestne povezave v smeri Hrvaške, bi tudi tranzitni uporabniki tovrstne cestne infrastrukture s plačilom cestnine zagotavljali pomemben vir za financiranje upravljanja in vzdrževanja avtocestnega omrežja, koristi pa bi imelo tudi lokalno okolje iz naslova potrošnje uporabnikov avtocestnega omrežja. Čeprav je pristojni minister ob nastopu funkcije leta 2020 obljubil, da bo projekt cestne povezave od Ormoža do Markovcev do oktobra 2020 izveden, še zmeraj ni nobenega napredka. Danes se pogovarjamo o načrtovanju številnih infrastrukturnih projektov v prihodnjem desetletju, istočasno pa so neuresničeni projekti, ki so bili uvrščeni v Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji iz leta 2004. Komisija se sprašuje, kje so razlogi, da po dveh desetletjih ta demografsko ogrožen del Slovenije še zmeraj nima ustrezne prometnice, ki je eden od osnovnih pogojev za gospodarski razvoj. Ob številnih težavah pri umeščanju cestne in druge infrastrukture v prostor bi morala država pri investicijah, ki so v interesu njenih prebivalcev in gospodarstva, slediti izkušnjam v primeru gradnje tovarne Magna, kjer je s posebnim zakonom omogočila hitro umestitev industrijskega objekta v prostor. Komisija je menila, da je treba, ob sistemski poenostavitvi postopkov umeščanja objektov v prostor, spremeniti tudi miselnost nosilcev urejanja prostora na način, ki bi morali biti ob zaznanih odprtih vprašanjih bolj proaktivni in sami predlagati možne rešitve za izvedbo projektov v razumnem roku.

Mon, 18. Apr 2022 at 13:24

110 ogledov

Komisija z vprašanjem, kdaj do izdaje vozniškega dovoljenja na podlagi elektronske vloge
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 77. seji obravnavala in podprla novelo Zakona o voznikih, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Komisija je ocenila, da predlagano zmanjšanje števila obveznih ur praktičnega dela usposabljanja kandidatov, ki so imetniki vozniškega izpita kategorije B in niso vozniki začetniki, želijo pa pridobiti še vozniško dovoljenje za vozila kategorije A1, ki velja tudi izven Slovenije, ni samo po sebi problematično, če šole vožnje in izpitne komisije posedujejo dovolj strokovnega znanja, da kandidati pridobijo dovolj znanja in spretnosti za varno vožnjo in obvladovanje vozila. Pri tem je komisija opozorila, da kandidatom, ki bodo želeli pridobiti vozniško dovoljenje za vozila kategorije A1, ki velja le na območju Slovenije, niti ne bo treba opraviti vozniškega izpita, saj bo zadoščalo le nekajurno usposabljanje. Ker je z vidika prometne varnosti danes težko oceniti ustreznost predvidene spremembe, je komisija apelirala, da Ministrstvo za infrastrukturo vzpostavi sistem vodenja evidence voznikov z vozniškim dovoljenjem kategorije A1 ter v sodelovanju s Policijo nadgradi sistem nadzora na način, da omogoča spremljanje učinkov prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki z vozniškim izpitom kategorije A1. Glede na določilo, da se vloga za izdajo vozniškega dovoljenja vloži osebno pri upravni enoti, se je komisija v luči pomena in dviga ravni digitalizacije spraševala, kdaj bo možna izdaja vozniškega dovoljenja tudi na podlagi elektronske vloge. V povezavi z napovedano elektronsko osebno izkaznico se postavlja tudi vprašanje, ali se razmišlja, da bi osebna izkaznica vsebovala tudi podatke o izkazani pravici do vožnje motornega vozila določene kategorije, s čimer bi zmanjšali število osebnih dokumentov. Kot je bilo komisiji pojasnjeno, morajo biti nacionalni predpisi o vozniških dovoljenjih v skladu z evropsko direktivo o vozniških dovoljenjih, ki pa trenutno ne omogoča izdaje vozniškega dovoljenja na podlagi elektronske vloge. vir slike: siol.net

Mon, 18. Apr 2022 at 13:23

108 ogledov

Podpora pravici do pavšalne odškodnine za družinske člane civilnih žrtev vojne za Slovenijo
Komisija Državnega sveta za državno ureditev je na 69. seji obravnavala in podprla novelo Zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991. Zakon o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 določa posebne pravice, ki jih država zagotavlja osebam, ki so v vojni za Slovenijo 1991 kot pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije (v nadaljevanju: TO) ali pripadniki organov za notranje zadeve postali invalidi. Družinski člani pripadnikov TO oziroma pripadnikov organov za notranje zadeve, ki so v osamosvojitveni vojni izgubili življenje, že imajo določene pravice v obstoječem zakonu, v noveli pa se dodaja novo kategorijo, in sicer družinske člane civilnih žrtev vojne za Slovenijo. Predlog zakona tako na enak način in v enaki višini omogoča zakoncem, zunajzakonskim partnerjem, otrokom in staršem civilnih oseb, ki so umrle, bile ubite ali pogrešane zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov JLA ali organov za notranje zadeve SFRJ v času od 24. maja do 18. oktobra 1991 in so imele v tem času stalno prebivališče na območju današnje Republike Slovenije, da uveljavijo pravico do pavšalne odškodnine. Zaradi časovne oddaljenosti tedanjih dogodkov se daje pravico do nove pavšalne odškodnine po tem zakonu tudi dedičem 1. dednega reda v skladu s predpisi, ki urejajo dedovanje. Pavšalna odškodnina za starše civilnih žrtev ter zakonce civilnih žrtev oziroma zunajzakonske partnerje civilnih žrtev, ki niso sklenili nove zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, odškodnina znaša 50.000 evrov, za otroke civilnih žrtev pa 100.000 evrov. vir slike: gov.si

NAJBOLJ OBISKANO

Intervju: Igor Antauer