Intervju z državnim svetnikom Branimirjem Štrukljem, predsednikom Komisije DS za kulturo, znanost, šolstvo in šport

Branimir Štrukelj je državni svetnik že tretji mandat in zastopa interese delojemalcev. Kot v svojem profesionalnem življenju predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije in glavni tajnik SVIZ Slovenije, ki zastopa zaposlene v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturo, na sejah komisije pri obravnavi zakonov in drugih aktov v zakonodajnem postopku uspešno krmari med sindikalnimi interesi in interesi stroke.


Prav danes (op. dne 19. 1. 2022) je Državni svet na pobudo Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja ZPIMVI-B, ki sta ga v obravnavo vložila poslanca manjšin. V čem je ta zakon problematičen, saj ga komisija že ob prvi obravnavi ni podprla?

Zakon je problematičen v dveh bistvenih točkah. Prva je, da izrazito zvišuje pogoje za znanje italijanščine v slovenskih šolah z italijanskim učnim jezikom, kar samo po sebi predstavlja veliko težavo pri zagotavljanju osebja, ki bi bilo sposobno obvladati višjo raven jezika. Ob tem se odpira vprašanje, ali je z zaostritvijo pogojev pri obvladovanju italijanščine mogoče zagotoviti dovolj kakovostnih pedagogov za poučevanje na teh šolah. S to posebno ureditvijo glede ravni znanja italijanščine kot maternega jezika - kar je kriterij, ki ga ne pozna niti Skupni evropski jezikovni okvir, kot ga je sprejel Svet Evrope, niti ga ne pozna naša domača zakonodaja – je storjen vsebinsko pomemben korak v smer ločevanja manjšinskega in večinskega izobraževanja, čeprav je tudi v manjšinskem zakonu jasno zapisano, da je izobraževanje manjšin del enotnega izobraževalnega sistema. Drug problem pa je, da se neupravičeno povečuje zahtevnost za znanje italijanščine tudi za učitelje, ki na teh šolah učijo slovenski jezik. Take zahtevnosti na italijanski strani ni. Tisto, kar je morda bistveno oziroma se zastavlja kot vprašanje je, ali se s skrajno zaostritvijo znanja italijanščine za poučevanje v šolah z italijanskim učnim jezikom manjšina v resnici ne zapira v svoj krog in ali ne gre to na račun kakovosti izobraževanja v šolah z italijanskim učnim jezikom. Strokovnjakov s takšnim znanjem ne bo mogoče dobiti, kar pomeni, da bo kakovost znanja žrtev te preradikalne zahteve, ki jo predlaga poslanec italijanske manjšine. Njegova skrb o znanju italijanskega jezika v Sloveniji je nedvomno upravičena in jo je mogoče razumeti. Problem pa je, da se verjetno z rešitvami, kot jih ponuja predlagani zakon, teh problemov ne da reševati. Če šole z italijanskim učnim jezikom obiskujejo migranti iz Rusije, Poljske, Ukrajine, ki se italijanščine šele učijo, problema znanja italijanščine ni smiselno reševati na način, da se ekstremno dvigne zahteva za raven znanja italijanskega jezika pri učiteljih. Tu gre za nek širši problem, ki ga poskušajo predlagatelji rešiti na napačen način. To ni ustrezen način, kako varovati italijanski jezik.

Tudi sicer veliko pozornosti komisija namenja šolstvu. V lanskem oktobru je komisija organizirala posvet z naslovom Politizacija slovenskih vrtcev in šol?, na katerem so poleg predstavnikov interesne sfere s področja vzgoje in izobraževanja sodelovali tudi strokovnjaki za izobraževalne sisteme. Kaj ste s posvetom želeli doseči?

Jedro posveta je bilo vprašanje, kdo naj ima pomembnejšo besedo pri regulaciji delovanja šol in vrtcev, čigave odločitve imajo bistven vpliv na izvolitev ravnateljev, pa tudi na vse druge pomembne odločitve, ki jih sprejemajo sveti šol in vrtcev. Predlog, ki povečuje število predstavnikov političnih strank v svetu šol in vrtcev, je škodljiv za razvoj slovenskega izobraževanja. Na posvetu so vrhunski strokovnjaki s področja izobraževalnih sistemov ta predlog sprememb povsem eksplicitno zavrnili, ker politizira odločanje o šolah. V naravi političnih strank je, da vedno uveljavljajo partikularne interese, to je interese, ki so dobri za stranke, in pri izvolitvi ravnateljev ni mogoče ubežati temu, da bodo poskušale poiskati takega ravnatelja, ki je blizu stranki, ki delegira predstavnika v svetu šole ali vrtca. Zato je ta posvet, z zelo redkimi izjemami, pokazal, da je ta sprememba za kakovost slovenskega izobraževanja zelo škodljiva. Ob zdajšnji sestavi svetov šol je bila ta kakovost zelo stabilna in se je vseh 25. let slovenskega javnega šolstva le povečevala. S temi spremembami tvegamo, da bi se lahko stvari obrnile v drugo smer.


Kako po vašem mnenju lahko politika oz. ali politične stranke resno vplivajo na upravljanje vzgojno-izobraževalnih zavodov oz. celo na VI proces?

Najlepši primer je, ko gre za izvolitve ravnateljev. Če bodo imele politične stranke pri tem prevladujoč vpliv in bodo ob zmanjšanju števila predstavnikov učiteljstva prevladovale v svetih šol in vrtcev, ne bodo v prvi vrsti presojale o kakovosti kandidata, o njegovi moralni, etični kvalificiranosti, o sposobnostih in znanju, ampak bodo povsem intuitivno strmele k temu, da bo izvoljen kandidat, ki je blizu njihovi stranki. To prakso srečujemo v drugih sferah javnega sektorja – ta trenutek je izrazito aktualna v policiji. Ni mogoče biti naiven in ne sklepati, da se to ne bo zgodilo tudi v vzgoji in izobraževanju.


Letos je komisija obravnavala tudi problematiko obnove SNG Drama Ljubljana. Priprava dokumentacije se vleče že vrsto let, vmes se je zamenjalo že nekaj kulturnih ministrov in ravnateljev Drame, sedanji minister pa je nadaljevanje teh priprav začasno kar prekinil. Kako ocenjujete njegovo odločitev? Kje menite je srž te obnove, da do nje zlepa ne pride?
Priprave za obnovo osrednjega slovenskega gledališča trajajo absolutno predolgo in so sramota za slovensko državo. Minister komisiji ni znal prepričljivo in z jasnimi argumenti pojasniti, zakaj blokada. Zdi se, kot da so v ozadju neki osebni konflikti, osebne antipatije, ali pa da gre za netransparentne politične cilje, katerih žrtev je blokada nadaljevanja obnove Drame. Kot smo, žal, slišali na seji komisije, minister nima namena s sprejetim in delno že izvajanim projektom nadaljevati, kar pomeni, da se obnova zavestno prelaga v oddaljeno prihodnost. Realizacija projekta je nujna, če želi Drama obstati in imeti status modernega, mednarodno primerljivega nacionalnega gledališča. Navsezadnje sami igralci Drame opozarjajo, da je objekt v takem stanju, da v njem ni mogoče izvajati gostovanj gledališč z nekoliko zahtevnejšo postavitvijo. To pomeni, da zaradi nesposobnosti politike pri obnavljanju Drame drsimo v provincialnost. Glede lokacije objekta pa menim, da Drama sodi v samo središče mesta in se ne strinjam z idejo o izgradnji novega objekta na robo mesta, kajti gledališča so nekaj izrazito urbanega.

Letos Državni svet praznuje 30 let svojega obstoja, končuje se tudi že njegov 6. mandat. Kako v teh turbulentnih političnih in epidemioloških časih ocenjujete delo komisije, ki jo vodite?
Delo komisije in tudi moje delo bi verjetno morali ocenjevati drugi. Sam si prizadevam, da bi spoštoval osnovne principe demokratičnosti, da vsi lahko povedo, kar želijo, da dobijo priložnost predstaviti svoje poglede tisti, ki so neposredno vpeti v delovanje vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture in športa. Hkrati si prizadevam, da se komisija osredotoča na bistvena vprašanja in manj pomembna pušča ob strani, kar se, žal, ne posreči vedno. Politična turbulentnost in epidemija povečujeta zahtevnost delovanja, ob čemer komisija ne more ubežati nekaterim pomembnim negativnim trendom, ki se kažejo v zadnjem obdobju. Zlasti se čuti, da se vprašanja strankarskih in političnih preferenc pomembnega dela svetnic in svetnikov v zadnjih dveh ali treh letih krepijo in prihajajo v ospredje.


Državni svet je po ustavi in zakonu zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, na odločitve državnih svetnikov naj bi zato vplivali strokovni argumenti, argumenti interesnih skupin civilne družbe in lokalnih skupnosti. Menite, da Državni svet sledi temu poslanstvu?
Če sem čisto odkrit, gremo v tej točki iz slabega na slabše. Zdi se, da se skozi delovanje državnih svetnic in svetnikov vedno pogosteje in povsem jasno presvetljujejo in obnavljajo razprave, ki jih je slišati v Državnem zboru. V določenih trenutkih se zdi, kot da smo rezervna armada ali »druga liga« interesov, ki jih v Državnem zboru opredeljujejo politične stranke.


Državni svet ima pomembne pristojnosti. Ocenjujete, da jih uspešno uresničuje ali je morebiti kdaj pri tem »ekonomičen« oz. zadržan?
Ključen in izrazito dekadenten trend, ki se je pojavil v času razmer epidemije Covid-19 in tudi zadnje vlade, je zloraba odložilnega veta, ki je najpomembnejše orodje Državnega sveta. Pravica do odložilnega veta Državnega sveta je pravzaprav samo bistvo Državnega sveta in skozi njega bi se morali uresničevati ti specifični interesi posameznih skupin, ki bi v principu morali biti drugačni, kot so politični interesi političnih strank. S tem, ko smo se pričeli vnaprej odpovedovati pravici do odložilnega veta, da bi pohitrili uveljavitev nekega zakona, smo v resnici sporočili, da Državni svet nima specifičnih pogledov na zakone, da jih tudi ne želi izraziti in da ni pomemben pri političnih odločitvah oziroma da v določenih situacijah stališče Državnega sveta nima nobene teže - da je torej hitrost sprejemanja zakonov bistveno pomembnejša od presoje posameznih interesov, ki se odražajo v Državnem svetu. Zagovorniki ukinitve Državnega sveta v vseh letih niso uspeli izdelati tako učinkovitega argumenta za ukinitev, kot ga je z »antiveti« na pladnju ponudil sam Državni svet. Državni svet sam problematizira bistvo argumenta za upravičenost in smiselnost obstoja.


Kako ocenjujete vlogo predsednika Državnega sveta nasploh in ali ste zadovoljni z vodenjem Državnega sveta v tem mandatu?
Že večkrat sem izrazil kar nekaj kritičnih pripomb na vodenje sej Državnega sveta, ki so vezane na predsednika Državnega sveta. A ključna kritična pripomba je vezana na odgovornost, ki jo nosi v povezavi z uveljavitvijo ustavno sporne uporabe oziroma zlorabe veta v namene, ki so evidentno v neskladju s 97. členom Ustave RS. Trdno sem prepričan, da je prišlo pri izpeljavi nekaterih glasovanj o odložilnem vetu do resnih pomanjkljivosti in pri teh pomanjkljivostih je bil pomemben tudi predsednik Državnega sveta, na kar sem opozoril tudi Mandatno-imunitetno komisijo, ki je – na moje presenečenje – ugotovila, da za kršitve Poslovnika Državnega sveta ni pristojna.


Kakšno Slovenijo si želite v naslednjih 30 letih?
Zdi se, da je bistvena točka preloma, ki jo ta trenutek živimo, ali bomo ohranili in hodili v smer poglabljanja klasične evropske demokracije s krepitvijo pravice civilne družbe, da sodeluje pri procesih odločanja, kar je eden od pomembnih elementov, ki je zapisan v ustanovnih listinah Evropske unije. Torej v smeri poglabljanja ne le politične demokracije, temveč tudi participacije civilne družbe in sindikatov. V zadnjem času gremo v napačno smer. Zdi se, da izvršilna oblast rahlja principe pravne varnosti in pravne države, da ogroža svobodo medijev in da same demokratične procese bistveno prepogosto in bistveno bolj, kot je treba, zamejuje z enostranskimi ukrepi, kot so to na primer odloki, s katerimi nadomešča zakonodajne postopke.

Foto: Milan Skledar

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 18. Apr 2022 at 13:29

257 ogledov

Ob podpori zakonu o varstvu okolja tudi opozorilo, da sam zakon ne more odpraviti vseh težav
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 78. Seji obravnavala Predlog zakona o varstvu okolja, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Komisija je podprla predlog zakona in menila, da predviden nov sistem ravnanja z odpadki, za katerega velja proizvajalčeva razširjena odgovornost (PRO), predstavlja pomemben korak pri ureditvi večletnih nevzdržnih razmer na področju ravnanja z odpadki, pri čemer se moramo tudi zavedati, da sam zakon ne more odpraviti vseh težav. Komisija se je strinjala s stališčem Komunalne zbornice Slovenije, da bi morali pred uvedbo stroškovno dražjega kavcijskega sistema najprej izkoristiti že uveljavljen sistem zbiranja odpadkov ter prednosti predvidenega sistema PRO ter kavcijski sistem vzpostaviti šele takrat, če država ne bo uspešna pri uresničevanju zavez na področju odpadkov. Komisija je poudarila pomembnost zapiranja masnih tokov odpadkov znotraj območja Slovenije. V okviru koncepta krožnega gospodarstva bi morali vzpostaviti finančno bolj vzdržen sistem, ki zagotavlja čim krajše poti masnih tokov odpadkov in uporabo odpadkov, ki nastanejo in se zbirajo v Sloveniji, kot vir surovin v domačem okolju. Komisija je menila, da bi bilo primerno, da bi zakonsko uredili obvezno uporabo bolj kakovostne plastike, ki jo je možno večkrat in lažje reciklirati. Če to ni možno, pa je najmanj, kar lahko država stori, da predpiše obvezno seznanjanje potrošnikov o kakovosti plastične embalaže kupljenega izdelka. Na ta način bi lahko potrošnike spodbujali k bolj trajnostni potrošnji in izbiri izdelkov z okoljsko bolj prijazno embalažo. Ob podpori predlogu zakona je bil izražen tudi dvom o možnem izboljšanju stanja in s tega vidika tudi podana pobuda, da bi Slovenija, ki ima izjemno bogato naravo in visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, delovala bolj proaktivno ter kot prva država v Evropi in na svetu prepove uporabo vsakršne plastične embalaže, ki se jo lahko nadomesti z okolju bolj prijazno embalažo. vir slike: permatree.org

Mon, 18. Apr 2022 at 13:28

240 ogledov

Za večjo prometno varnost smiselno povečati število obcestnih počivališč ob regionalnih cestah
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 78. seji obravnavala Predlog zakona o cestah, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Komisija je podprla predlog zakona in ni imela vsebinskih pripomb na predlagane zakonodajne rešitve, izpostavila pa je odprta vprašanja glede oglaševanja ob državnih cestah, pomanjkanja obcestnih počivališč ter neustreznosti projektiranja nekaterih cestnih objektov. Komisija je opozorila na pomanjkanje obcestnih počivališč oz. urejenih prostorov za počitek ob regionalnih cestah pred večjimi mednarodnimi mejnimi prehodi s Hrvaško, kar se kot problematično izkazuje vsako leto v času poletne turistične sezone. Še posebej se je ta problem povečal v času vzpostavitve posebnega režima prehajanja državne meje s Hrvaško med epidemijo Covid-19, ko je postal tok prometa še počasnejši, na cestah pred mejnimi prehodi pa so nastajali veliki prometni zastoji in s tem večje prometne obremenitve voznikov. Komisija je menila, da bi morali z vidika zagotavljanja večje prometne varnosti ob regionalnih cestah postaviti več obcestnih počivališč, pri čemer je treba zgraditi tako nova počivališča kot posodobiti stara in tudi odpraviti ovire, zaradi katerih je marsikatero počivališče nedostopno. Komisijo je tudi zanimalo, ali se kakorkoli spreminja obstoječa zakonska ureditev oglaševanja ob državnih cestah, saj so bile v preteklosti večkrat dane pobude o zaostritvi oglaševalskih posegov ob državnih cestah. V zvezi s tem smo dobili pojasnilo, da je predlagatelj sicer ob pripravi predloga zakona razmišljal, da bi se ob državnih cestah izven naselja oglaševanje prepovedalo še 50 metrov od varovalnega pasu, vendar je bil v vmesnem času sprejet Zakon o urejanju prostora, ki je prepovedal oglaševanje na površinah zunaj poseljenih območij, npr. na kmetijskih, vodnih ali gozdnih površinah. Komisija je ob obravnavi predloga zakona opozorila tudi na primere neustreznega projektiranja cestnih objektov, saj imamo nadvoze brez kolesarskih stez in pločnikov ali krožišča na glavni cesti I. reda z le enim voziščem, ki je preozkih dimenzij in zato ne omogoča varne vožnje udeležencev cestnega prometa. 2 vir slike: wikipedia

Mon, 18. Apr 2022 at 13:26

261 ogledov

Zelena luč ukrepom za omilitev posledic visokih cen energentov
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 22. izredni seji obravnavala in podprla Predlog zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku predložila Vlada. Komisija je podprla predlog zakona, s katerim je želel predlagatelj prebivalcem, katerih materialno stanje je zaradi visokih cen energentov ogroženo, zagotoviti pomoč v obliki različnih začasnih ukrepov. Komisiji je bila zelo podrobno predstavljena vsebina predlaganih zakonskih rešitev, na katere ni imela pripomb. Po njenem mnenju je treba prizadetim gospodinjstvom v teh zaostrenih cenovnih razmerah na energetskem trgu, zaradi katerih se socialne stiske ljudi le še bolj povečujejo, čim prej ponuditi pomoč in tako omiliti posledice visokih cen energentov. V luči operativnosti novega plinovoda Severni tok 2, ki bi lahko imel pomembno vlogo pri omilitvi energetske krize v Evropi in vzpostavitvi bolj predvidljivih razmer ter cenovne stabilnosti, se je komisija glede na evropsko odvisnost od ruskega plina tudi spraševala, ali je sedanja energetska krizna situacija posledica ukrajinske krize ali pa ima ukrajinska kriza za cilj zaostritev energetske krize. vir slike: wikimedia

Mon, 18. Apr 2022 at 13:25

262 ogledov

Ob sistemski poenostavitvi postopkov umeščanja objektov v prostor je potrebno več proaktivne miselnosti
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se je na 77. seji seznanila s Poročilom o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest za leto 2020, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in DARS, d.d. so ob tem odgovarjali na številna vprašanja in dileme članov komisije. V luči prometne preobremenjenosti ljubljanskega cestnega obroča, še posebej v času dnevnih konic in turistične sezone, je komisija opozorila, da za razbremenitev prometnega omrežja v Ljubljani in njeni okolici ne zadoščajo le ukrepi na vpadnih cestah, ampak je treba čim prej razbremeniti sam ljubljanski avtocestni obroč. Komisija se je spraševala, zakaj nam doslej še ni uspelo uresničiti zastavljenih projektov za izboljšanje pretočnosti tranzitnega prometa proti sosednji Hrvaški, ki se danes v času visoke turistične sezone preusmerja na regionalne in lokalne ceste, kar negativno vpliva na stanje okolja in zdravje lokalnega prebivalstva. Če bi že imeli zgrajene ustrezne plačljive cestne povezave v smeri Hrvaške, bi tudi tranzitni uporabniki tovrstne cestne infrastrukture s plačilom cestnine zagotavljali pomemben vir za financiranje upravljanja in vzdrževanja avtocestnega omrežja, koristi pa bi imelo tudi lokalno okolje iz naslova potrošnje uporabnikov avtocestnega omrežja. Čeprav je pristojni minister ob nastopu funkcije leta 2020 obljubil, da bo projekt cestne povezave od Ormoža do Markovcev do oktobra 2020 izveden, še zmeraj ni nobenega napredka. Danes se pogovarjamo o načrtovanju številnih infrastrukturnih projektov v prihodnjem desetletju, istočasno pa so neuresničeni projekti, ki so bili uvrščeni v Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji iz leta 2004. Komisija se sprašuje, kje so razlogi, da po dveh desetletjih ta demografsko ogrožen del Slovenije še zmeraj nima ustrezne prometnice, ki je eden od osnovnih pogojev za gospodarski razvoj. Ob številnih težavah pri umeščanju cestne in druge infrastrukture v prostor bi morala država pri investicijah, ki so v interesu njenih prebivalcev in gospodarstva, slediti izkušnjam v primeru gradnje tovarne Magna, kjer je s posebnim zakonom omogočila hitro umestitev industrijskega objekta v prostor. Komisija je menila, da je treba, ob sistemski poenostavitvi postopkov umeščanja objektov v prostor, spremeniti tudi miselnost nosilcev urejanja prostora na način, ki bi morali biti ob zaznanih odprtih vprašanjih bolj proaktivni in sami predlagati možne rešitve za izvedbo projektov v razumnem roku.

Mon, 18. Apr 2022 at 13:24

262 ogledov

Komisija z vprašanjem, kdaj do izdaje vozniškega dovoljenja na podlagi elektronske vloge
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 77. seji obravnavala in podprla novelo Zakona o voznikih, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Komisija je ocenila, da predlagano zmanjšanje števila obveznih ur praktičnega dela usposabljanja kandidatov, ki so imetniki vozniškega izpita kategorije B in niso vozniki začetniki, želijo pa pridobiti še vozniško dovoljenje za vozila kategorije A1, ki velja tudi izven Slovenije, ni samo po sebi problematično, če šole vožnje in izpitne komisije posedujejo dovolj strokovnega znanja, da kandidati pridobijo dovolj znanja in spretnosti za varno vožnjo in obvladovanje vozila. Pri tem je komisija opozorila, da kandidatom, ki bodo želeli pridobiti vozniško dovoljenje za vozila kategorije A1, ki velja le na območju Slovenije, niti ne bo treba opraviti vozniškega izpita, saj bo zadoščalo le nekajurno usposabljanje. Ker je z vidika prometne varnosti danes težko oceniti ustreznost predvidene spremembe, je komisija apelirala, da Ministrstvo za infrastrukturo vzpostavi sistem vodenja evidence voznikov z vozniškim dovoljenjem kategorije A1 ter v sodelovanju s Policijo nadgradi sistem nadzora na način, da omogoča spremljanje učinkov prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki z vozniškim izpitom kategorije A1. Glede na določilo, da se vloga za izdajo vozniškega dovoljenja vloži osebno pri upravni enoti, se je komisija v luči pomena in dviga ravni digitalizacije spraševala, kdaj bo možna izdaja vozniškega dovoljenja tudi na podlagi elektronske vloge. V povezavi z napovedano elektronsko osebno izkaznico se postavlja tudi vprašanje, ali se razmišlja, da bi osebna izkaznica vsebovala tudi podatke o izkazani pravici do vožnje motornega vozila določene kategorije, s čimer bi zmanjšali število osebnih dokumentov. Kot je bilo komisiji pojasnjeno, morajo biti nacionalni predpisi o vozniških dovoljenjih v skladu z evropsko direktivo o vozniških dovoljenjih, ki pa trenutno ne omogoča izdaje vozniškega dovoljenja na podlagi elektronske vloge. vir slike: siol.net

Mon, 18. Apr 2022 at 13:23

258 ogledov

Podpora pravici do pavšalne odškodnine za družinske člane civilnih žrtev vojne za Slovenijo
Komisija Državnega sveta za državno ureditev je na 69. seji obravnavala in podprla novelo Zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991. Zakon o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 določa posebne pravice, ki jih država zagotavlja osebam, ki so v vojni za Slovenijo 1991 kot pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije (v nadaljevanju: TO) ali pripadniki organov za notranje zadeve postali invalidi. Družinski člani pripadnikov TO oziroma pripadnikov organov za notranje zadeve, ki so v osamosvojitveni vojni izgubili življenje, že imajo določene pravice v obstoječem zakonu, v noveli pa se dodaja novo kategorijo, in sicer družinske člane civilnih žrtev vojne za Slovenijo. Predlog zakona tako na enak način in v enaki višini omogoča zakoncem, zunajzakonskim partnerjem, otrokom in staršem civilnih oseb, ki so umrle, bile ubite ali pogrešane zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov JLA ali organov za notranje zadeve SFRJ v času od 24. maja do 18. oktobra 1991 in so imele v tem času stalno prebivališče na območju današnje Republike Slovenije, da uveljavijo pravico do pavšalne odškodnine. Zaradi časovne oddaljenosti tedanjih dogodkov se daje pravico do nove pavšalne odškodnine po tem zakonu tudi dedičem 1. dednega reda v skladu s predpisi, ki urejajo dedovanje. Pavšalna odškodnina za starše civilnih žrtev ter zakonce civilnih žrtev oziroma zunajzakonske partnerje civilnih žrtev, ki niso sklenili nove zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, odškodnina znaša 50.000 evrov, za otroke civilnih žrtev pa 100.000 evrov. vir slike: gov.si

NAJBOLJ OBISKANO

Intervju z državnim svetnikom Branimirjem Štrukljem, predsednikom Komisije DS za kulturo, znanost, šolstvo in šport