Odbor Državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 30. seji obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem svetu (ZDSve-B), EPA 2253-VIII, ki ga je v zakonodajni postopek vložil Državni svet. 

Vsebino predloga je predstavil predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Ob tem je izpostavil, da se je Državni svet pri pripravi predloga posvetoval in usklajeval z deležniki, ki so vključeni v volilne postopke, in upošteval njihove pripombe. Že tretji predlog Državnega sveta naslavlja protiustavnost, ki jo je 2018 ugotovilo Ustavno sodišče, zaradi podnormiranosti volilnega spora pri volitvah v Državni svet. Ob celoviti ureditvi volilnega spora je vsebina predloga tudi posodobitev terminologije in uskladitev obstoječih določb z že uveljavljenimi spremembami drugih zakonov in s tem predlogom. Pri tem je predvidena ureditev vprašanj, ki so pomembna za zagotavljanje varstva volilne pravice in poštenosti volitev, ter predlagano, da Državni svet ne bi več odločal o spornih izvolitvah in potrjeval mandatov ampak bi se z izidom volitev samo seznanil in bi se konstituiral ob izvolitvi najmanj polovice članov. 

Vlada je predlog zakona podprla, pri čemer je bilo izpostavljeno, da predlog ustrezno naslavlja vsa relevantna temeljna vprašanja postopka volilnega spora, ustrezno opredeljuje pravna sredstva, upravičence za vložitev pravnih sredstev ter določa ustrezne roke za volilna opravila. Prav tako je kot ustrezen bil prepoznal predlog, da Državni svet ne bi več odločal v volilnih sporih. 

Predlog amandmajev k predlogu zakona so vložile Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, Poslanska skupina Nove Slovenije – krščanskih demokratov in Poslanska skupina Konkretno. S predlaganimi amandmaji so bile naslovljene pripombe in opozorila Zakonodajno pravne službe k predlogu zakona ter je do zagotovitve tehničnih pogojev za elektronsko poslovanje Vrhovnega sodišča v postopku volilnega spora urejen način vročanja ter vlaganja tožb in drugih vlog v postopku. 

V razpravi je bilo izpostavljeno, da bi volilni spor bilo treba urediti za vse organe in ne samo za Državni svet ter da predlog ne rešuje temeljnega problema iz katerega pri volitvah v Državni svet izvirajo volilni spori, to je določitve statusa interesnih organizacij in načina določanja njihovih članov in elektorjev. Problematizirano je bilo, da Državni svet ne bi potrjeval mandatov ampak bi se z izidom volitev samo seznanil. Izraženo je bilo mnenje, da bi bilo treba omogočiti Državnemu svetu, da oblikuje ureditev postopka volilnega spora pri volitvah v Državni svet, saj gre za vprašanje, ki se nanaša nanj. Opozorjeno je bilo tudi na to, da predlog odpravlja ugotovljeno protiustavnost ter da glede vsebine ni odprtih pravnih dilem.

Odbor predlaganih amandmajev in besedila zakona ni podprl z zadostno večino. Tako za predlagane amandmaje kot za predlog zakona je glasovalo 11 članov odbora, s čimer ni bila dosežena dvotretjinska večina, ki se zahteva za spremembo Zakona o državnem svetu.