Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je Državnemu svetu podala zahtevo za kar dva predloga odložilnega veta, in sicer na Zakon o dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in na Zakon o spremembah Zakona o delovnih razmerjih.
Državni svetniki so pobudi zavrnili, za prvo je glasovalo le 7 državnih svetnikov, za drugo pa 6. V imenu predlagatelja je zahtevi predstavil predsednik pristojne komisije, državni svetnik mag. Peter Požun. V sami razpravi so bila izražena številna argumentirana nasprotovanja predlogoma vetov, ki so na koncu pri samem glasovanju tudi prevladala.
V obrazložitvi vetov so bila izpostavljena predvsem opozorila Upravnega odbora za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Državni zbor je na 94. izredni seji sprejel Zakon o dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-R), EPA 1885-VIII, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru v obliki predloga zakona posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Markom Bandellijem. Zakon je vsebinsko povezan z Zakonom o spremembah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1C), EPA 1886-VIII, istega predlagatelja, ki ga je Državni zbor prav tako sprejel na 94. izredni seji. Gre za dopolnitev na način, da bi po novem šlo zavarovancem v primeru nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, nadomestilo plače od 21. dne zadržanosti od dela. S tem se odstopa od določb Zakona o delovnih razmerjih. Na podlagi navedene dopolnitve Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozarja, da bo blagajna OZZ občutno dodatno obremenjena (predvidoma od 80 milijonov evrov pa celo do 94 milijonov evrov na letni ravni), pri čemer zakon ne predvideva dodatnih dolgoročnih finančnih virov, iz katerih bodo ti dodatni stroški zdravstvene blagajne lahko pokriti - bodisi s financiranjem iz državnega proračuna bodisi z zvišanjem prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju: OZZ). Umanjkanje dolgoročnih virov blagajni OZZ za širitev pravice do nadomestil v breme OZZ bo zaradi omejenih sredstev za OZZ vplivalo na krčenje obsega zdravstvenih storitev, ki so pravica iz OZZ, čemur smo v zadnjih letih že priča. Kot je bilo opozorjeno že ob obravnavi, bi skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila v breme delodajalcev lahko vplivalo na zmanjšano odgovornost delodajalca za skrb in zdravje svojega delavca. Pri tem je treba upoštevati tudi to, da je med vzroki za odsotnost od dela zaradi bolezni velikokrat poklicna bolezen, katere priznavanje še vedno ni ustrezno urejeno. S predlagano razbremenitvijo delodajalcev se bodo morebitne negativne posledice nezadostne skrbi delodajalca za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, prenesle v solidarnostni sistem OZZ, kar ni skladno z namenom navedenega zavarovanja. S sprejeto zakonsko dopolnitvijo se prav tako ne uresničuje ciljev, navedenih v osnovni različici predloga navedenega zakona, saj se ne izenačuje položaja samozaposlenih v primerjavi s položajem delavcev. Ocenjuje se tudi, da nova ureditev ne bi doprinesla k zmanjšanju pojavnosti prekarnega dela. Državni zbor je na 94. izredni seji sprejel tudi Zakon o spremembah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1C), EPA 1886-VIII, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru v obliki predloga zakona posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Markom Bandellijem. Zakon je vsebinsko povezan z Zakonom o dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zato je pristojna komisija podala zahtevo za odložilni veto tudi na to novelo.
V razpravi med nekaterimi Interesnimi skupinami in na skupni obravnavi v okviru 30. izredne seje so bila izražena tudi argumentirana nasprotovanja predlogoma vetov, ki so na koncu pri samem glasovanju tudi prevladala. Za predlog veta na Zakon o dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je glasovalo 7 državnih svetnikov, proti jih je bilo 22. Za predlog veta na Zakon o spremembah Zakona o delovnih razmerjih pa je glasovalo 6 državnih svetnikov, proti jih je bilo 22. Svoja stališča so predstavili še poslanec Državnega zbora Marko Bandelli kot predlagatelj zakonov in predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
