Podali predlog novele zakona o divjadi in lovstvu ter prižgali zeleno luč kar trem resolucijam s področja kulture, znanosti in izobraževanja

Podana je bila zakonodajna iniciativa – predlog novele zakona o divjadi in lovstvu. Z omenjeno novelo se želi vzpostaviti natančnejša omejitev gibanja psov v prosti naravi in ustrezno urediti objektivna odškodninska odgovornost lastnikov psov.

Državni svet je podprl Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991, s katero se dodaja novo kategorijo upravičencev, to so družinski člani civilnih žrtev vojne za Slovenijo. Predlog zakona tako na enak način kot družinskim članom pripadnikov Teritorialne obrambe omogoča zakoncem, zunajzakonskim partnerjem, otrokom in staršem civilnih oseb, ki so umrle, bile ubite ali pogrešane zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov JLA ali organov za notranje zadeve SFRJ v času od 24. maja do 18. oktobra 1991 in so imele v tem času stalno prebivališče na območju današnje Republike Slovenije, da uveljavijo pravico do pavšalne odškodnine. Glede na razpoložljive podatke naj bi bilo takih žrtev sedem.

Podprli so tudi Predlog resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, v kateri so izpostavljeni ključni cilji razvoja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki bodo v nadaljevanju nadgrajeni in podprti z akcijskimi načrti. Državni svet je pri tem opozoril na neustrezno kadrovsko politiko na področju raziskovalne dejavnosti in da se znanstvena odličnost ne nagrajuje sistemsko. Zato poudarja, da je treba v nadaljevanju sprejemanja resolucije v dokument vključiti jasen cilj, s katerim se bo Vlada zavezala, da bo pri oblikovanju plačne politike oziroma vzpostavitvi plačne lestvice posebej pozorna na primerljivost delovnih mest v znanosti z delovnimi mesti, za katere se prav tako zahteva vrhunskost in odličnost kadrov. Poleg tega meni, da bi bilo treba v resoluciji več pozornosti nameniti poudarjanju svobode in avtonomije v znanosti, v kateri je prostor le za strokovnost. Državni svet se zavzema tudi za večjo podporo znanosti na vseh ravneh, tudi v javnosti, in da se raziskovalcem dopusti, da lahko opravljajo svoje poslanstvo na področju tako bazične kot aplikativne znanosti, še zlasti ker različne ideologije zamegljujejo odnos do znanosti in znanstveno dokazanih dejstev.

Obravnavali in podprli so tudi Predlog resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2030, saj predstavlja kakovostno podlago za nadaljnji razvoj visokega šolstva. Zato Državni svet pričakuje, da bodo vladni akcijski načrti sledili strateškim usmeritvam, s cilji in ukrepi, opredeljenimi v nacionalnem programu, zlasti pa v prihajajoči zakonodaji. Podpira tudi pripombe deležnikov, glede ohranjanja slovenskega jezika kot akademskega jezika oziroma jezika poučevanja. Meni še, da bi bilo treba jasno opredeliti pogoje in merila glede uporabe tujega jezika na slovenskih univerzah, kjer mora slovenski jezik ostati temeljni jezik poučevanja na vseh stopnjah visokošolskega izobraževanja. Podpira tudi stališča glede enakih možnosti študentov z različnimi osebnimi okoliščinami, zagotovitve prostorske in komunikacijske dostopnosti vseh izobraževalnih institucij, uvedbe posebnih, namenskih štipendij za študente s posebnimi potrebami v okviru obstoječega sistema štipendiranja, ter spodbujanja usposabljanja in ozaveščanja pedagoškega osebja na področju uresničevanja človekovih pravic in varstva pred diskriminacijo študentov s posebnimi potrebami.

Državni svetniki so podprli tudi Predlog resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2022–2029 in pozvali k čim hitrejšemu sprejetju akcijskega načrta, s katerim bodo lahko učinkovito realizirali strateške cilje. Izpostavili so tudi nujnost povečanja proračunskih sredstev za kulturo tako pri investicijah v obnovo infrastrukture, digitalizacijo in uvajanje novih tehnologij kot pri vlaganju v kadre, vsebine in v podporo različnega organiziranja kulturnih dejavnosti. Državni svet pričakuje, da napovedana dodatna sredstva v Načrtu za okrevanje in odpornost v višini 86,9 milijona evrov in načrtovani progresivni državni proračun v kombinaciji s finančno perspektivo EU za obdobje 2021–2027 pomenijo ustrezen obseg sredstev za učinkovito uresničitev zastavljenih ciljev na področju kulture.

V nadaljevanju seje so se državni svetniki seznanili tudi s Poročilom o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest, za leto 2020 in ključnimi aktualnimi projekti.

Podana je bila tudi zakonodajna iniciativa – predlog novele zakona o divjadi in lovstvu. Z omenjeno novelo se želi vzpostaviti natančnejša omejitev gibanja psov v prosti naravi in ustrezno urediti objektivna odškodninska odgovornost lastnikov psov, če povzročijo škodo divjadi, s tem pa zagotovi varovanje divjadi in prostoživečih živalskih vrst. Poleg tega predlog zakona stremi k zagotoviti kakovostnejšega šolanja in preizkušanja lovskih psov, s tem pa spodbuja lovsko dejavnost v Sloveniji. Prav tako je eden izmed poglavitnih ciljev predlaganih sprememb zagotovitev primernega razlikovanja v praksi med različnimi kategorijami psov, še posebej delovnih psov, kot so službeni psi državnih organov, pastirski psi, reševalni psi in lovski psi. Na seji so predlagali tudi amandma, ki bi zaradi nujnosti okoliščin zagotavljal sprejem po skrajšanem postopku.