Državni svet in Združenje za zakonito lobiranje Slovenije sta pripravila posvet z naslovom Profesionalizacija zakonitega lobiranja.
V Sloveniji je lobiranje legitimna dejavnost registriranih lobistov, ki je urejena z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK). V register lobistov, ki ga vodi Komisija za preprečevanje korupcije, je trenutno vpisanih 83 lobistov, po neuradni oceni pa naj bi se nekaj več kot 3.500 aktivnih posameznikov »imelo« za lobiste, kar nakazuje na velik razkorak med dejanskim številom ljudi, ki naj bi se ukvarjali z lobiranjem in tistimi, ki so vpisani v uradni register. Poznavalci in uporabniki so si zato enotni, da je skrajni čas, da bi se tudi v Sloveniji pohvalili s strokovnim, transparentnim in etičnim delom na področju lobiranja, med javnim in zasebnim, kjer ni sive cone, kjer ni zlorab in kaznivih dejanj in da se poklic lobista, tako kot v vzornejših demokracijah, končno tudi pri nas prepozna kot stroka, ki rabi izobraževanje, selekcijo, jasna merila kakovosti in ne nazadnje cetrificiranje ter uradni register profesionalcev.
Na posvetu so predstavili tuje in naše izkušnje in težave na področju zakonitega lobiranja. Nujno je treba povečati razumevanje o postopkih lobiranja in zakaj je zakonito lobiranja v demokratični družbi potrebno ter, da lobiranje zahteva profesionalizacijo. Zato je ključno ozaveščanje strokovne in splošne javnosti o pomenu lobiranja v kontekstu razvite demokratične družbe.
Posvet sta pozdravila predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in predsednik Državnega zbora Igor Zorčič. Predsednik Državnega zbora je poudaril, da je lobiranje tema, ki zaradi transparentnosti zakonodajne sledi potrebuje široko javno razpravo, prav tako pa tudi spremembe. Izpostavil je, da je bila Slovenija 2010 ena izmed prvih držav OECD, ki je področje lobiranja zakonsko uredila z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije (ZintPK), ki je določil minimalne standarde transparentnosti in nadzora nad lobistično dejavnostjo, čeprav bi bilo, tako Zorčič, morda primerneje, da bi se področje uredilo v posebnem zakonu. Po njegovih besedah pa ima, kot je bilo na posvetu rečeno večkrat, lobiranje v slovenski družbi kljub zakonski ureditvi še vedno dokaj negativen prizvok. Prizadevanja za profesionalizacijo zakonitega lobiranja, predvsem v luči spoštovanja najvišjih profesionalnih standardov, ki obsegajo mnogo več kot zgolj spoštovanje zakonske ureditve, prava pot.
Predsednik Državnega sveta je prav tako poudaril na nujnost profesionalizacije zakonitega lobiranja in postavljanje jasnih mej v zadevah, kot je lobiranje. Po tridesetih letih v samostojni državi smo dovolj zreli, da na tem področju naredimo korak naprej. Izpostavil je pomembno vlogo inštitucij v profesionalnem ustroju državne uprave in pri zagotavljanju visokih etičnih standardov njenih ključnih nosilcev. Opozoril je na vlogo državnih svetnikov kot predstavnikov lokalnih in funkcionalnih interesov, čigar temeljna naloga je prav predstavljanje interesov. Določena nejasnost zakonodaje državne svetnike mnogokrat postavlja v nedorečen položaj, v katerem ne vedo natančno kje so meje njihovega delovanja. Na tej podlagi je Državni svet pred kratkim sprejel zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti 37., 38., 39. in 40. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Očitno je problem definiranja javnega interesa skozi definiranje vloge interesnih skupin večplasten in potreben dodatne osvetlitve, javne interesne skupine, ki jih predstavlja Državni svet so pomemben in odločujoč dejavnik razvoja civilne družbe pa tudi demokratizacije politike.
Posvet je potekal v dveh delih, v prvem delu so številni tuji in domači poznavalci s svojimi predstavitvami omogočili vpogled v stanje lobiranja v Sloveniji, nas soočili z pomanjkljivo zakonodajo in nepravilnostmi na terenu ter osvetlili dobre prakse v tujini, po katerih se kot razvita demokracija želimo v prihodnje zgledovati. V predstavitvah so predavatelji poudarjali, da je lobiranje v vseh oblikah, vključno z zagovorništvom in drugimi načini vplivanja na javne politike, legitimno dejanje politične participacije. Zainteresiranim stranem omogoča dostop do razvoja in izvajanja javnih politik. Široka paleta interesov in deležnikov lahko pomaga zakonodajalcu, da se seznani z možnostmi in kompromisi. Lobiranje je bistveni del demokratičnega procesa, saj skozi vključujoč proces oblikovanja zakonodaje ponuja priložnosti za boljše osveščanje ter izmenjavo mnenj in posledično boljše zakone.
V drugem delu pa je potekala okrogla miza, v kateri je dr. Sandra Bašić Hrvatin, redna profesorica Univerze na Primorskem govorila o izjemni vlogi medijev pri javni percepciji lobiranja, dela lobistov, preganjanja korupcije in eksplicitnega ločevanja med zakonitim in nezakonitim. mag. Vita Habjan Barborič, vodja službe za preventivo Komisije za preprečevanje korupcije je odgovarjala na vprašanja kakšna je razlika med korupcijo in lobiranjem, kar žal mnogi povezujejo ali mešajo in kje so razlogi za takšno povezovanje ter kako bi lahko preganjali nezakonito lobiranje. doc.dr. Barbara Toplak Perovič, predstavnica ALma Mater Europeae je spregovorila o dobrih primerih lobiranja in zakaj so se npr. v njihovi instituciji odločili, da najamejo profesionalnega lobista in kakšne so bile njihove izkušnje. Mihael Cigler, predsednik Združenja za zakonito lobiranje pa je spregovoril o tem, kje bi pri zakonskem urejanju lobiranja zakonodajna veja oblasti v zadnjih 30 letih lahko naredila veliko več, koliko se je področje lobiranja sploh urejevalo in zakaj še ni ustreznega zakona. Vse to pa vodi do ugotovitve, da Slovenijo na področju zakonitega lobiranja v naslednjih letih čaka še veliko dela in izzivov.
