Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je na 25. izredni seji obravnavala Predlog zakona o začasnih ukrepih za preprečevanje energetske revščine. Predlagatelj predloga zakona je bila skupina poslank in poslancev Državnega zbora s prvopodpisanim Matjažem Hanom.
S predlaganim zakonom se je želelo omiliti in preprečiti energetsko revščino s predlogom uvedbe enkratne pomoči v obliki energetskega dobropisa v vrednosti 150 evrov ter dodatnega energetskega dobropisa v višini 40 evrov na otroka, za kar bi bili upravičeni starši oziroma skrbniki, ki prejemajo otroški dodatek do vključno 6. dohodkovnega razreda po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke. Komisija je predložene zakonske rešitve ocenila kot dovolj premišljene z vidika njihove implementacije, kot ciljno usmerjene, ustrezno finančno podprte in kot primeren način za urejanje nastale problematike (ne npr. zgolj z znižanjem stopenj DDV), zato je predlogu zakona izrekla podporo, predvsem na podlagi zavedanja o realnih in težkih stiskah, v katerih so se znašli mnogi posamezniki in družine, ki potrebujejo pomoč v najkrajšem možnem času, saj se nahajamo sredi kurilne sezone. V zvezi z napovedjo Vlade, da tudi že sama pripravlja predlog zakona, ki se bo dotikal iste problematike bolj celovito, pa je komisija ocenila, da bi čakanje na vladni predlog zakona in napovedane celovite rešitve za nedoločen čas neutemeljeno odmaknilo uveljavitev več kot nujnih ukrepov za ublažitev stiske, v kateri so se znašle najbolj ranljive skupine prebivalstva. Komisija je prav tako menila, da aktualna energetska kriza Vlade Republike Slovenije ne bi smela presenetiti, saj se je napovedovala že dlje časa, zato bi se pričakovalo, da se bo ustrezne rešitve za odziv nanjo našlo še pred njenim nastopom oziroma da bi se pravočasno ukrepalo in nastanek krize preprečilo v največji možni meri (npr. z znižanjem trošarin, stroškov distribucije itd., predvsem na področjih, kjer ima država možnost neposrednega ukrepanja (prek podjetij v (večinski) državni lasti)). Še zlasti, ker v strukturi končnega stroška za potrošnika energentov večji del ne predstavljajo cene energentov, ampak predvsem vsi ostali stroški (omrežnine; prispevki, ki jih določa država; trošarine), na katere Vlada Republike Slovenije lahko vpliva. Odbor Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide na 70. nujni seji 20. 1. 2022 ni sprejel nobenega člena predloga zakona, s čimer je bila obravnava predloga zakona na matičnem delovnem telesu zaključena. Državni zbor se je s tem seznanil na 94. izredni 26. 2. 2022 in ugotovil, da je na navedeni podlagi zakonodajni postopek v zvezi s predlogom zakona končan.
