Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 39. seji podprla novelo Zakona o kmetijstvu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada.

Večina članov komisije je izrazila podporo predlaganemu amandmaju ZZS za ponovno uvedbo ureditve, po kateri so razmerja med zadrugo in njenimi člani izvezeta pri nedovoljenih ravnanjih v verigi preskrbe s hrano, kot je to že veljalo pred zadnjo spremembo zakona. Ob tem je komisija poudarila pomen zadružništva za slovensko kmetijstvo, ki ga je treba zaščititi, saj je nenazadnje nastalo ravno v boju proti kartelom in monopolu. Komisija je menila, da zaradi ponovne uzakonitve izjeme, ki je bila že pred kratkim v veljavi, ne bo noben od velikih sistemov propadel. Glede živilskih trgovin, ki jih imajo zadruge v franšizi, je komisija poudarila, da gre predvsem za majhne trgovine na podeželju, za katere veliki trgovci nimajo ravno interesa, so pa izrednega pomena za tamkajšnje prebivalce. Predlogu amandmaja ZZS je izrecno nasprotovala članica komisije Marija Lah, ki v Državnem svetu zastopa interese delodajalcev. Po njenem morajo zakonske rešitve glede nepoštene poslovne prakse veljati za vse, tudi za zadruge, ki niso v EU nobena izjema, saj ne prodajajo izključno izdelkov svojih lastnih članov, ampak so konkurenca trgovini. Komisija je na splošno ugotavljala, da je bil Zakon o kmetijstvu do zdaj spremenjen sedemkrat in enkrat prestal ustavno presojo določb o verigi, ob tem pa je stanje v kmetijstvu vedno bolj skrb vzbujajoče. Na področju samooskrbe oziroma prehranske varnosti močno zaostajamo, saj praktično ni nobenega napredka, iz statističnih podatkov pa je moč razbrati zaskrbljujoč podatek, da se število oseb pokojninsko in invalidsko zavarovanih iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti občutno zmanjšuje. Glede uvajanja novega sistem za spremljanje površin, aplikacije Sopotnik in pregledov s spremljanjem, je komisija izpostavila, da je treba novosti zaradi težav z internetno pokritostjo in pomanjkljivo digitalno pismenostjo oz. digitalno nepismenostjo, uvajati postopno. Komisija je poudarila, da je spremljanje kmetijstva preko digitalnih orodij izredno hitro in napredno, kar je sicer na eni strani zelo pozitivno, vendar bi moral biti nadzor zagotovljen v enakem obsegu v celi prodajni verigi oz. na celotni poti produkta - od polja do končnega računa oz. potrošnika - in ne samo na začetku pri kmetu. Po mnenju komisije predlog zakona tega vprašanja ne naslavlja, ampak se vse osredotoča le na kmetijska zemljišča. Ob tem je komisija izpostavila še vprašanje spoštovanja zasebnosti in zasebne lastnine. Komisija sicer podpira razvoj in digitalizacijo, vendar je treba jasno postaviti meje, saj se zdi, da gremo predaleč in je samo še vprašanje časa, kdaj bo moral kmet dati vlogo, da bo sploh lahko šel in obdeloval svojo njivo. Komisija je poudarila, da je treba zakonsko jasno opredeliti, kdo in v kakšne namene lahko uporablja podatke, pridobljene iz sistema spremljanja površin. Komisija je izpostavila tudi vprašanje, zakaj se ob uvedbi subvencijskega sistema za dodeljevanje podpor v kmetijstvu glede na površine zemljišč ni uporabil sistem zemljiškega katastra (ob ustreznih prilagoditvah), ampak se je uvedel vzporedni sistem Grafične enote rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) kot baze podatkov o kmetijskih zemljiščih. Ob tem komisija ugotavlja, da se žal sistema med seboj ne usklajujeta, ampak razdružujeta. Komisija meni, da bi bilo smotrno sistema uskladiti oz. poenotiti, saj je vzporedno vodenje več neusklajenih evidenc vprašljivo tako iz finančnega kot tudi pravnega vidika. Ob obravnavi predloga zakona je komisija izpostavila tudi potrebo po zakonski ureditvi statusa družinskih kmetij, saj zaradi zakonske neopredeljenosti v praksi prihaja do težav na pravnem, socialnem in predvsem delovnopravnem področju. Status je treba zakonsko opredeliti in na ta načni zagotoviti pravno varnost.