Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 40. seji podprla Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o agrarnih skupnostih, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada.

Kot je ugotavljala komisija, imajo člani agrarnih skupnosti v lasti 77.486,47 hektarja zemljišč, kar je 3,67 % celotne površine Republike Slovenije. V Registru agrarnih skupnosti je vpisanih 32, v Poslovnem registru Slovenije pri AJPES pa 357 agrarnih skupnosti. Komisija je ugotavljala, da se s predlogom zakona ureja področje davčne problematike na način, da se zakonsko pooblastilo predsednika agrarne skupnosti za zastopanje članov agrarne skupnosti razširi tudi na davčne postopke. S tem se želi olajšati izvajanje davčnih postopkov in omogočiti, da se bodo lahko tudi davčne obveznosti poravnale s skupnega računa agrarne skupnosti. Predvidena je tudi možnost, da se tudi agrarne skupnosti, ki jim po 2. svetovni vojni ni bilo odvzeto premoženje, registrirajo po pravilih ZAgrS, in sicer v petih letih od uveljavitve tega predloga zakona. Na ta način se jim omogoči primerno delovanje in upravljanje s skupnim premoženjem. S ciljem poenostavitve registracije se znižuje zahtevani kvorum za sprejem temeljnega akta, ki je pogoj za registracijo agrarne skupnosti po ZAgrS. Na novo se določa omejitev predmeta izročilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju na celotni solastniški delež na vseh zemljiških parcelah na enak način, kot to že velja za darilne pogodbe. Vzpostavlja se zakonska podlaga, da se država in občina izločita iz članstva agrarne skupnosti kot njena nenaravna člana. Prav tako se predlaga, da lahko premoženje v primeru zapuščine brez dedičev namesto na občino preide v last preostalih članov agrarne skupnosti. Med drugim predlog zakona prinaša še spremembo predkupnega upravičenca na način, da je pri prodaji poudarek na katastrski občini, kjer ima agrarna skupnost večino svojih zemljišč, in ne več na občini, kjer leži nepremičnina. Komisija je izpostavila problematiko drobljenja deležev v sedanjih agrarnih skupnostih, ki so predvsem posledica dedovanja, saj so bili deleži pri agrarni skupnosti v svojem izvoru dani po hiši oz. kmetiji in se niso delili. Komisija je v težnji po ohranjanju izvornega pomena agrarnih skupnosti pozdravila, da se s predlogom zakona določa omejitev razpolaganja s celotnim solastniškim deležem za izročilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju na enak način, kot to velja za darilne pogodbe, saj se s tem preprečuje nadaljnje drobljenje. Dobrodošla je tudi predlagana ureditev za zapuščine brez dedičev, po kateri premoženje preide v last preostalih članov agrarne skupnosti in ne, kot do zdaj, na občino. Ob izraženi bojazni vpliva tovrstne ureditve na lokalne skupnosti, ki namenijo veliko sredstev za starostnike, ki nimajo lastnih sredstev, npr. za plačevanje domske oskrbe, je komisija ugotavljala, da predlagana ureditev velja za t. i. bremen prosto solastnino posameznika, saj je treba v vsakem primeru iz zapuščine najprej poplačati zapustnikove dolgove. To pomeni, da občine s predlagano ureditvijo ne bodo utrpele škode. Komisija je ugotavljala, da predlog zakona vzpostavlja sistem, da se država in občina izločita iz članstva agrarne skupnosti kot njena nenaravna člana. Občine so kot nenaravni člani agrarnih skupnosti po zakonu iz leta 1994 vstopile v tiste deleže, ki jih ni nihče uveljavljal. Po obravnavanem predlogu zakona ima država obveznost neodplačnega prenosa njenega solastniškega deleža v agrarni skupnosti na druge člane agrarne skupnosti, ki ga mora izvesti v dveh letih, občini pa se daje možnost prenosa svojega solastniškega deleža, če se za to odloči. Ob morebitnem prenosu pridobijo člani agrarne skupnosti lastninsko pravico v enakem deležu. V razpravi je bil izpostavljen pomen lastniških deležev lokalnih skupnosti v agrarnih skupnostih predvsem z vidika urejanja javne infrastrukture in omogočanja dostopnosti (gradnja cest) tudi za oddaljene kmetije in zemljišča. Gre za reševanje večje dostopnosti podeželja, za kar pa ni kakšnega večjega posluha v agrarnih skupnostih. Komisija je ugotavljala, da predlog zakona ureja aktualne probleme agrarnih skupnosti, pri čemer se upoštevajo ustavne omejitve lastninske pravice in veljavna zakonodaja. Komisija je podprla predlagane zakonske spremembe in menila, da sledijo duhu ohranjanja premoženja agrarne skupnosti in skupnega gospodarjenja s tem premoženjem.