Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 40. seji obravnavala novelo Zakona o divjadi in lovstvu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in predlog zakona podprla.
Komisija je ugotavljala, da predlog zakona vsebuje zgolj eno spremembo, in sicer črtanje 68. člena, v katerem so poimensko navedena lovišča s posebnim namenom (v nadaljevanju: LPN). Stališče predlagatelja je, da je 68. člen ZDLov-1 v nasprotju s pravnosistemskim načinom ustanavljanja LPN. Komisija se je seznanila, da je hkrati podan tudi predlog za spremembo določenih mej LPN. Komisija je ugotavljala, da glede posameznih LPN obstajajo različni interesi. Ob tem so izpostavili predlog, da se v Pomurskem lovsko upravljavskem območju ustanovi novo lovišče Boreča, in sicer na območju LPN Kompas, saj je vprašanje, ali tamkajšnji lovci glede na velike škode po divjadi na tem območju sploh zmorejo prevzeti to lovišče. Predvideni zakonski spremembi za zmanjšanje področja LPN Kompas Peskovci zaradi ustanovitve novega lovišča Boreča izrecno nasprotuje član komisije dr. Marjan Maučec, ki v Državnem svetu zastopa interese pomurskih občin, saj temu nasprotujejo tudi občine. Po njegovem je treba ohraniti LPN Kompas Peskovci tako glede na obseg škode, ki jo na tamkajšnjem območju povzroča divjad, kot na majhno število članov lovske družine Boreča. Državni svetnik dr. Marjan Maučec, tako kot tudi pomurske lokalne skupnosti, meni, da lovska družina v okviru načrtovanega lovišča Boreča ne bo sposobna uresničiti lovsko-gospodarskega načrta in pokriti vseh stroškov po divjadi, zato predlaga, da se zaradi preprečitve škod ohrani dosedanje LPN Kompas Peskovci. V razpravi je bila sicer izražena splošna podpora predlogu zakona, s katero se iz zakona črta seznam lovišč s posebnim namenom s ciljem, da postane to področje bolj prožno v smislu lažjega prilagajanja dejanskim potrebam. Ob tem čudi neusklajenost predlagane zakonske spremembe z Zavodom za gozdove Slovenije, ki se z njo ne strinja. Komisija je poudarila, da je treba Zakon o divjadi in lovstvu temeljito prenoviti zaradi prevelikega števila divjadi in posledično vedno večje škode na kmetijskih zemljiščih in posevkih oz. pridelkih. Porast škode po divjadi in neustrezno ukrepanje je tudi razlog za opuščanje kmetovanja, saj to ni več ekonomsko vzdržno, ko ob težkih in nekonkurenčnih pogojih kmetovanja preštevilna divjad ves pridelek na koncu »pospravi«. Ob vsem tem pa je tudi zgovoren podatek, da lovska družina na določenem kmetijskem območju postreli več divjih prašičev, kot so jih kmetje na tem območju vzredili. Komisija poudarja, da kmetovo vodilo pri kmetovanju ni odškodnina, ampak pridelava kmetijskih pridelkov. Ohranjanje kmetijstva je izrednega pomena tudi z vidika ohranjanja naše raznolike in privlačne kulturne krajine. Posledice preštevilne divjadi pa ne rezultirajo zgolj v nezmožnosti in opuščanju kmetovanja, ampak tudi v zaraščanju krajine in upadu turizma, saj so zaraščeni gorski travniki brez razgledov nezanimivi za planince-turiste. Nenazadnje je izključno gozdna krajina nezadostna tudi za preživetje divjadi. Gospodarjenje z divjadjo je na prelomni točki, saj se število divjadi nerazumno povečuje, lov je vedno manj zanimiv, divjačinsko meso nima več posebne vrednosti, prav tako ne trofeje. Komisija je tudi izpostavila, da je nepripravljenost za ureditev tega področja v preteklosti povzročila sedanjo perečo problematiko škod po divjadi, ki predstavlja tudi velik finančni problem in vodi tudi v vedno večje nezadovoljstvo lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov zaradi nastalih velikih škod. Zdi se, kot da se zadevno področje ne ureja v skladu s prevladujočo stroko, ampak po nareku posameznih interesov. Zato je komisija predlagala, da se pristojnost upravljanja z divjadjo v celoti prenese na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kljub zasebni lastnini kmetijskih in gozdnih zemljišč, kjer so določena lovišča in se izvaja lov, si kmetje že vsaj dve desetletji prizadevajo za spremembo ureditve področja upravljanja z divjadjo, vendar še vedno nimajo možnosti soodločanja. Zato je komisija podprla stališče KGZS o večji vlogi lastnikov zemljišč pri ustanavljanju in določanju lovišč. Glede na to, da so si kmetje in lovci enotni, da je treba vzpostaviti odgovorno upravljanje z divjadjo, je komisija menila, da je zdaj pravi čas za celovito prenovo sistema upravljanja z divjadjo. Ob obravnavi predloga zakona je bilo izraženo tudi stališče, da predlagane zakonske rešitve z vidika lokalnih skupnosti ter varnosti občank in občanov ne rešujejo ničesar bistvenega, predvsem kar se nanaša na urejanje velikih zveri in določanja t. i. območij občasnega izrednega pojavljanja velikih zveri, kjer je npr. medved prisoten vsak teden.
