Na 71. seji Komisije za državno ureditev 30. 3. 2022 je bil na dnevnem redu Predlog Zakona o elektronskih komunikacijah. Gre za drugi poskus sprejetja novega zakona s področja elektronskih komunikacij, saj predhodna različica v Državnem zboru, 4. 2. 2022 ni bila potrjena.
S prenosom direktive se spodbuja povezljivost in uporaba visokozmogljivih omrežij v celotni državi, potrošnikom se bo olajšala zamenjava ponudnika storitev, ki bo odslej brezplačna, zagotavlja se cenovno ugodnejši širokopasovni dostop do interneta, ki bo omogočal uporabo širokega nabora storitev za vse potrošnike ne glede na lokacijo in dohodek. S predlogom zakona se bo znatno okrepila tudi varnost komunikacijskih omrežij in storitev, to je pomembno zaradi povečanih tveganj, ki jih prinaša tehnologija 5G, in zaostrenih mednarodnih razmer. Na predlog zakona so bile oddane številne pripombe in mnenje, med drugim je bilo samo pripomb Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora za 20 strani. Komisija je v razpravi posebej izpostavila pripombe Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije – AKOS v delu, ki se nanaša na neodvisnost nacionalnega regulatornega organa, in na spornost razlogov za razrešitev direktorja in morebitno poseganje v njegovo avtonomnost. Glede očitkov nekaterih državnih svetnikov, da predlog zakona glede na vse pripombe in kritična mnenja vsebinsko ni ustrezno pripravljen, je predlagatelj dejal, da v Službi za digitalno preobrazbo menijo, da je predlog zakona uravnotežen kompromis, ki je nastajal zelo dolgo in je bil predmet številnih obravnav, potekala je komunikacija z vsemi deležniki, pri čemer se je treba zavedati, da gre za zelo kompleksen in obsežen zakon, ki ima velik vpliv na številne deležnike. Prav tako zakon posega na številna področja, kjer so interesi popolnoma nasprotni, npr. Zveza potrošnikov Slovenije bi želela drugačno rešitev kot npr. operaterji. Komisija se strinjala, da je nov Zakon o elektronskih komunikacijah nujen, predvsem s stališča varnosti komunikacijskih omrežij in storitev in je predlog zakona večinsko podprla. Nekaj članov komisije pa je poudarilo, da se do predloga zakona ne morejo opredeliti, saj je glede na številne pripombe preveč neznank o vsebini predloga zakona. Komisija je apelirala na Službo za digitalno preobrazbo, da v nadaljnjem postopku poskuša še zbližati stališča in upošteva čim več pripomb, ki so bile podane na predlog zakona.