Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je obravnavala štiri zakonodajne predloge iz infrastrukturnega svežnja za podporo »Zelenemu dogovoru« in jih podprla.
Prvi je predlog naše države do predloga evropske uredbe o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, spremembi Uredbe (EU) 2021/1153 in Uredbe (EU) št. 913/2010 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1315/2013, pri čemer je komisija opozorila, da v zvezi s Slovenijo predlog uredbe uvaja nekatere zelo zahtevne TEN-T standarde, predvsem na področju železniškega prometa, podobni standardi pa so predvideni tudi na drugih področjih prometa. Pomembno je, da v kolikor Slovenija ne bo mogla doseči določenih standardov zaradi zemljepisne lege in naravnih ovir ali finančnih zmožnostih, bo možno nekatere standarde prilagoditi. Je pa Slovenija vključena v tri prometne koridorje, in sicer Baltsko-jadranski koridor, Sredozemski koridor in Zahodno Balkanski koridor. Uvedba slednjega koridorja je velik dosežek večletnega prizadevanja Slovenije. Komisija je podprla cilje predlagane uredbe ter pozdravila pozitivne spremembe, ki bodo v skladu z njimi uvedene v slovenskem prometnem omrežju. Člani Komisije so izrazili skrb predvsem glede implementacije TEN-T standardov v železniškem prometu, saj je ta, kljub preteklim investicijam na določenih področjih, še vedno pomanjkljiv.
Glede drugega zakonodajnega predloga, to je predloga naše države do predloga evropske uredbe o spremembi Direktive 2010/40/EU o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih načinov prevoza je Komisija poudarila, da je digitalizacija ključno gonilo te preobrazbe, saj bo vplivala na učinkovitejšo rabo infrastrukture in zanesljivejši promet v EU. Če želimo, da bi promet postal resnično bolj trajnosten, moramo zagotoviti učinkovito in brezhibno multimodalno mobilnost z uporabo najučinkovitejšega načina prevoza za vsako etapo potovanja. Komisija je podprla predlog sprememb in dopolnitev Direktive ITS 2010/40/EU, saj spremembe in dopolnitve vodijo k bolj usklajenem in enovitem razvoju storitev inteligentnih prometnih sistemov (ITS) v EU, s tem se pa hkrati zagotavlja medobratovalnost storitev. Komisija je pozdravila novosti in rešitve, ki naj bi bile uvedene v prometni sistem Slovenije, saj bi s tem dosegli trajnostne cilje, ter hkrati zagotovili učinkovitejšo in zanesljivejšo uporabo prometa. Člani Komisije so izpostavili vprašanje, kako konkretno bi multimodalnost vplivala na promet v mestih in kaka je informacijska infrastruktura za pridobivanje podatkov o polnilni infrastrukturi, predvsem podatkov o polnilnicah za vozila z električnim pogonom.
Tretji zakonodajni predlog je predlog o energijski učinkovitosti stavb (prenovitev). Komisija je menila, da predstavlja predlog spremembe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb dobro osnovo za nadaljnjo poglobljeno razpravo, ki bo privedla do sprejetja zakonodajnega akta, ki bo od držav članic zahteval, da dosežejo izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, s ciljem, da se na ravni EU doseže cilj izboljšanja skupne energetske učinkovitosti do leta 2030. Komisija je ugotovila, da veljavna Direktiva 2010/31/EU (direktiva o energetski učinkovitosti stavb) zagotavlja celovit in integriran pristop k izboljšanju učinkovite rabe energije v novih in obstoječih stavbah, tako stanovanjskih kot tudi poslovnih. Njene določbe zajemajo potrebe po energiji za toplotno izolacijo, ogrevanje prostorov in vode, hlajenje, prezračevanje in razsvetljavo. Glede na novonastale okoliščine v zvezi z evropskim zelenim dogovorom, je utemeljena revizija obravnavane direktive. Komisija se je strinjala da morajo standardi za prenovo in novogradnjo upoštevati širše koristi prenove, kot sta, poleg varnosti, tudi zdravje in kakovost zraka v zaprtih prostorih. Komisija je poudarila potrebo, da se v okviru predvidenih ukrepov pri gradnji ustrezno obravnavajo gradbeni odpadki, ker še vedno predstavljajo izziv za zmanjšanje emisij.
Četrti zakonodajni predlog pa je predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o notranjem trgu obnovljivih plinov, zemeljskega plina in vodika (prenovitev). Komisija je podprla prenovo uredbe in vključitev obnovljivih plinov, nizkoogljičnih plinov in vodika v sistem regulacije plinskega trga. Ker lahko pričakujemo zelo različno dinamiko razvoja vodikovih omrežij se je Komisija strinjala, da si bo Slovenija prizadevala za fleksibilno uvajanje uvedbe vstopno izstopnih točk in povezanih tarif na posameznih območjih, če razvoj vodikove infrastrukture in trga z vodikom še ne bo na pričakovanem nivoju, potrebnem za smiselno uvedbo tega sistema. Pri tem je bila izpostavljena možna dinamika vzpostavitve in razvoja posameznih infrastruktur za prenos energentov in delovanje energetskih trgov.
