Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 14. izredni seji 18. 3. 2022, na pobudo članov komisije Cvetka Zupančiča, Branka Tomažiča in Francija Rokavca, obravnavala Izzive zagotavljanja prehranske varnosti v Sloveniji s poudarkom višanja stopnje prehranske samooskrbe in neodvisnosti v času nezadržne rasti cen hrane (žit) in energentov.
Komisija je ugotavljala, da je trenutna kriza zaradi vojne v Ukrajini ponovno razgalila nemoč slovenske samooskrbe oziroma prehranske varnosti. Komisija je ponovno poudarila, da mora država poskrbeti za večjo samopreskrbo ter usmerjati in spodbujati pridelavo hrane, ki je nujna za prehransko varnost Slovenije. To je moč storiti z ustreznimi spodbudami, dogovori, socialnim partnerstvom, ipd. Komisija je izpostavila, da je še čas za vzpostavitev spodbud za večjo setev jarih žit, pri čemer je treba upoštevati tudi ustrezno raven odkupnih cen, saj mora biti tudi delo v kmetijstvu plačano po realni ceni. Zaradi enormnega dviga cen energentov in surovin trenutno beležimo negativne rezultate poslovanja v kmetijstvu, to pa vodi k zmanjševanju pridelave in proizvodnje hrane.
Če se odkupne cene pridelkov in proizvodov ne bodo ustrezno zvišale nad raven stroškov proizvodnje, ne bomo dosegli realnega povečevanja samooskrbe, ampak se bo pridelava v prihodnje le še zmanjševala. Komisija je predlagala, da se po vzoru minimalne plače razmisli o minimalnih odkupnih cenah in tudi na ta način zaščiti slovenskega kmeta. Komisija je sicer pozdravila predstavljene ukrepe s strani resornega ministrstva, vendar menila, da še zdaleč niso zadostni, saj je treba takoj pričeti z zagotavljanjem prehranske varnosti znotraj države na način, da se vzpostavijo ustrezni pogoji za možnost večje obdelave kmetijskih zemljišč in pridelave hrane.
Komisija je poudarila potrebo po sprejetju ukrepov za zadostno pridelavo hrane znotraj države ter pozvala Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki poišče rešitve ter spodbudi domačo pridelavo. Trenutne kritične razmere v kmetijstvu so tudi posledica dolgoletnega zapostavljanja kmetijske politike, ki je trenutno pred velikimi izzivi, kot so podnebne spremembe, izguba rodovitnih obdelovalnih kmetijskih površin, prenizka raven prehranske samooskrbe. Kriza zaradi vojne v Ukrajini lahko pomeni tudi spodbudo, da naredimo korak naprej in sprejmemo ukrepe za večjo prehransko samooskrbo Slovenije.