Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je na 54. seji 16. 3. 2022 obravnavala Predlog zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo v Republiki Sloveniji v letih od 2023 do 2027 in ga podprla.
Komisija se je seznanila s stališčem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki ugotavlja, da so potrebe po športni infrastrukturi zelo velike, zato predlog zakona podpira. Komisija se je seznanila tudi z mnenjem Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez Slovenije, ki podpira predlog zakona s pripombo, da je treba v zakonu opredeliti še zakonsko podlago glede vrste športnih objektov, ki jih opredeljuje Zakon v športu, ter postopke glede izbora investicij, kar je v predlogu urejeno zelo splošno.
Na podlagi razprave komisija kvalificiranim predlagateljem amandmajev predlaga, da v nadaljevanju zakonodajnega postopka povzamejo kot svoje in matičnemu delovnemu telesu Državnega zbora predlagajo v sprejem naslednje amandmaje:
k 1. členu v zvezi z opredelitvijo športnih objektov kot v 67. in 68. člena Zakona o športu (ZŠpo-1) in da bi prednost pri financiranju bi imele investicije v športno infrastrukturo, ki omogočajo izvedbo velikih mednarodnih športnih tekmovanj in ki imajo multiplikativne učinke na razvoj športa, turizma in gospodarstva.
Komisija je v obrazložitvi izpostavila, da je leta 2017 je bil sprejet nov Zakon o športu, ki v X. poglavju celovito obravnava športno infrastrukturo pod nazivom Športni objekti in površine za šport v naravi. V postopku usklajevanja in sprejemanja je z navedeno opredelitvijo soglašala tako civilna sfera kot tudi strokovna javnost tega področja ter vse vladne strokovne službe, v katerih segmente to področje posredno vstopa. Na ta način opredeljena športna infrastruktura se je tudi v praksi pokazala kot ustrezno opredeljena in tista, ki dejansko nudi največjo podporo športu v izvedbenem delu, zato se predlaga, da se definiciji obeh krovnih zakonov poenotita.
k 3. členu, da se način izbire in sofinanciranja programov in področij letnega programa investicij v športno infrastrukturo določi s podzakonskim aktom, ki ga sprejme minister, pristojen za šport, po predhodni pridobitvi mnenja Strokovnega sveta RS za šport ter Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, saj civilna športna sfera najbolj pozna razmere in potrebe na terenu in lahko s svojim usmerjanjem pomaga k bolj ciljani porabi sredstev glede na realne potrebe in s tem tudi bolj učinkovitim vlaganjem.
Komisija je poudarila, da Resolucija o Nacionalnem programu športa opredeljuje, da vrhunski šport predstavlja eno najvišjih oblik človekove ustvarjalnosti na področju športa; pogosto označuje tudi športno dejavnost za dokazovanje zgornje meje človeških psihofizičnih sposobnosti in ima zato pomembno vlogo za druge vidike športa, zlasti za vključevanje mladih v šport. Vrhunski šport pa se lahko izvaja le v prireditvenih športnih objektih, ki so v javnem interesu, saj presega področje športa, zato mora biti njihova gradnja povezana z razvojnimi možnostmi povezovanja z drugimi družbenimi sektorji (turizem, kultura idr.). V Sloveniji ni ustrezne mreže športnih objektov, ki bi zagotavljali ustrezne pogoje za priprave na tekmovanja in izvedbo velikih mednarodnih športnih tekmovanj. Zato komisija predlaga, da se v naslednjem srednjeročnem obdobju prednostno sofinancira izgradnja mreže športnih objektov, ki bodo zagotavljali ustrezne pogoje za priprave na tekmovanja in izvedbo velikih mednarodnih športnih tekmovanj.
